23. 10. 2018 je v Slovenj Gradcu potekal 4. jesenski urbani forum na temo zelenih površin v mestih in ustvarjanjem dodane vrednosti. Forum sta organizirala Ministrstvo za okolje in prostor in Združenje mestnih občin Slovenije v sodelovanju z Life Slovenija.

Foruma se je udeležila tudi generalna direktorica Direktorata za prostor, graditev in stanovanja, Barbara Radovan. V svojem govoru je poudarila, da so zelene površine pomembne za kvaliteto bivanja v mestih in opravljajo veliko različnih funkcij: od zagotavljanja ugodnih klimatskih razmer za bivanje do ohranjanja naravnih kakovosti, nudenja prostora za druženje prebivalcev, rekreacijo in izobraževanje. Slovenska mesta so večinoma manjša in zelene površine v njihovem zaledju so lahko in hitro dostopne. Kljub temu je za zagotavljanje visoke ravni kvalitete bivanja prebivalcev zelo pomembno, da so različne oblike zelenih površin znotraj samih urbanih naselij. S tem, ko zelene površine izboljšujejo okolje in povečujejo privlačnost prostora za bivanje, povečujejo tudi ekonomsko vrednost prostora in podpirajo različne gospodarske dejavnosti. Ob tem je izpostavila, da sta racionalna raba prostora in notranji razvoj naselij, ki dajeta prednost prenovi pred novo pozidavo, temeljni usmeritvi urejanja prostora tudi v novi prostorski zakonodaji. Nujno pa je, da se tako pri zgoščanju poselitve kot pri reaktivaciji neizkoriščenih površin v mestih, zagotovi in ohrani dovolj zelenih površin.

Župan mestne občine Slovenj Gradec Andrej Čas, je prav tako poudaril pomen zelenih površin v mestu. Kljub temu, da je Slovenj Gradec manjše mesto in nima velikih mestnih parkov, so za prebivalce in mesto zelene površine v samem naselju zelo pomembne, čeprav so manjšega obsega.

Predstavniki MOP iz ekipe Life Slovenija so predstavili možnosti reševanje okoljskih izzivov v mestih prek programa LIFE. Finančni mehanizem Evropske komisije, namenjen ukrepom na področju varstva okolja in učinkovite rabe virov, ohranjanja narave ter blaženja in prilagajanja podnebnim spremembam, je namreč uporaben tudi v urbanih območjih. Različne načine financiranja okoljskih in trajnostnih ukrepov v občinah, katerih del so lahko tudi zelene površine, je predstavil predstavnik Umanotere. Poudaril je, da so pripravljene vizije in strategije občin s ključnimi projekti, podlaga, ki omogoča lažje zagotavljanje sredstev za izvedbo.

Predstavniki iz Slovenj Gradca, Ljubljane, Maribora in Kopra so predstavili različne priložnosti, ki jih vidijo z pri razvoju zelenih površin v svojih mestih: od njihovega načrtovanja v prostorskih aktih s ciljem zagotavljanja dostopnih in povezanih zelenih površin, do osveščanja občinskih svetnikov in uprave, sodelovanja s prebivalci, krožnega gospodarstva, možnostih povezave s predelavo odpadkov, urbanega vrtnarjenja, samooskrbe, turizma. Maja Simoneti z Inštituta za politike prostora pa je na primeru priprave strategije razvoja in varstva zelenih površin v občini Ankaran, predstavila pomen strateškega in participativnega pristopa za celovito urejanje zelenih površin, upoštevanje različnih vidikov zelenih površin, usklajevanje različnih interesov in doseganje dogovora med deležniki v prostoru.

Na okrogli mizi so udeleženci foruma razpravljali o urejanju zelenih površin v naseljih, zagotavljanju sodelovanja strokovnjakov pri njihovem načrtovanju, izvedbi in vzdrževanju, vzgoji in uporabi primernih rastlin, odnosu med javnimi in zasebnimi zelenimi površinami, vključevanjem različnih deležnikov v njihovo urejanje ter vlogi države in občin pri urejanju zelenih površin. Pokazalo se je, da je in bo tudi v prihodnje tema zelo aktualna za slovenska mesta, občine in stroko.

Forum spremljala tudi izbor del iz razstave Društva krajinskih arhitektov Slovenije z naslovom »Zelena infrastruktura – novi izzivi načrtovanja mestne krajine«. Razstava prikazuje slovenske primere dobre prakse na področju načrtovanja, urejanja in vzdrževanja zelene infrastrukture oziroma mestnih zelenih sistemov, ki vključujejo parke, drevorede, sprehajalne in tematske poti ter obvodne prostore.