V novomeški Knjižnici Mirana Jarca je v četrtek, 14. 11. 2019, potekal jesenski Urbani forum, ki sta ga organizirala Ministrstvo za okolje in prostor in Združenje mestnih občin Slovenije (ZMOS) v sodelovanju z Mestno občino Novo mesto (MONM). Forum je bil posvečen zelo aktualni temi o pomembnosti razvoja celovitega potniškega prometa, ki dobro izkorišča možnosti železniškega prometa. Ključen zaključek foruma je bil, da lahko preidemo v brezogljično družbo in razbremenimo zasičene ceste le z učinkovitim regionalnim železniškim potniškim prometom, ki bi bil umeščen v zgoščena urbana območja ob avtocestnem križu.
Med govorci na forumu, ki jih je uvodoma nagovoril gostitelj, župan MONM in predsednik ZMOS Gregor Macedoni, so bili predstavniki nevladnih organizacij, občin, Gospodarske zbornice Dolenjske in Bele krajine, Ministrstva za okolje in prostor in Ministrstva za infrastrukturo, Slovenskih železnic ter hrvaške Karlovške županije, s katero občine ob dolenjski železnici razvijajo skupen čezmejni projekt revitalizacije omenjene proge. Udeležence Urbanega foruma je nagovorila tudi generalna direktorica Direktorata za prostor, graditev in stanovanja Barbara Radovan. Poudarila je, da je tako za konkurenčnost naših mest kot za kakovost bivanja vseh prebivalcev Slovenije pomembno, da promet urejamo celovito in se odločimo za prehod na trajnostno mobilnost. Izpostavila je, da »odločitev za prehod na trajnostno mobilnost države in občin je odločitev, ki bo oblikovala prihodnost planeta. Železnica, njene postaje morajo postati stičišča javnega in osebnega prevoza, kolesarjev in peščev. Na Ministrstvu za okolje in prostor se zavedamo, da takega prehoda ne moremo doseči brez sodelovanja z mesti in občinami in brez medsektorskega povezovanja. Delovati moramo bolj aktivno, kar kažejo tudi številne pobude občin in občanov. Tudi v Novem mestu si skupaj z drugimi občinami ob dolenjski železniški progi prizadevajo za njeno revitalizacijo. Zato ni slučaj, da se danes srečujemo v tem gospodarsko in kulturno živahnem mestu.«
Udeleženci foruma so se strinjali, da je doseganje podnebnih ciljev, večanje konkurenčnosti mest in kakovosti bivanja odvisno od dobre medsebojne povezanosti mest in povezanosti mest z zaledjem, pri čemer mora biti najširšemu krogu prebivalcev dostop do storitev zagotovljen predvsem z avtomobilu alternativnimi oblikami prometa.
Medsebojne povezave in dnevna potovanja prebivalcev Slovenije še vedno temeljijo na rabi osebnega vozila. Trend se celo stopnjuje, zato v evropskem merilu izrazito zaostajamo in odstopamo pri ponudbi okoljsko sprejemljivih prometnih povezav, ki se navezujejo na hrbtenico posodobljenih in dopolnjenih regionalnih in glavnih železniških potniškim povezav. Družba, ki v času nujnega prilaganja podnebnim spremembam svoj razvoj temelji na rabi osebnih vozil, eksterne stroške prenaša na prebivalce in bodoče generacije. Ocenjuje se, da se je letni delež stroškov prometa v gospodinjstvih v zadnjih 15 letih podvojil.
Prevladalo je mnenje, da nas je v Sloveniji dovolj za kakovosten javni potniški promet (JPP), vprašanje pa je, ali je tudi dovolj volje pri odločevalcih v podporo razvoja omrežja potniških železnic, ki bo z omrežjem mestnega JPP ponudil sprejemljivo alternativo rabi osebnih motornih vozil. Urejanje celovitega javnega in železniškega potniškega prometa namreč presega možnosti načrtovanja na ravni posameznega mesta ali občine, zato je nujno bolje povezati delovanje države in občin, obenem pa je treba zagotoviti usklajenost prometnega in prostorskega načrtovanja. Strategija prostorskega razvoja Slovenije 2050 mora vzpodbujati razvoj oblik trajnostne mobilnosti, ki slonijo na intermodalnosti, povezovanju tirnega in cestnega javnega potniškega prometa, kolesarjenja in osebnega motornega prometa
Pri tem je ključno, da razvoj železniške infrastrukture postane prioriteta tako na vladni, kot tudi na lokalni ravni. Potrebna je prevetritev prometne politike in oblikovanje nove resolucije o nacionalnem programu razvoja železniškega prometa, ki je prvi pogoj za usmerjanje investicij v železniško infrastrukturo. Ob tem je potrebno vzpostaviti sistem financiranja, ki vključuje vse razpoložljive možnosti (nepovratna in povratna evropska sredstva, bančna posojila, nacionalna in lokalna vlaganja) ter tako – neodvisno od aktualne vlade – zagotoviti sistemski vir vlaganj v železnice za naslednjih 30 let.
Izzivi na tem področju so seveda veliki, saj se železnice v Sloveniji danes srečujejo s številnimi problemi, kot so nizek tehnični nivo omrežja, zastarel vozni park, premajhne kapacitete, nizka komercialna hitrost in neustreznost voznih redov ter nezadostna in neenakomerna pokritost območij, ki potrebujejo povezave z JPP. A udeleženci foruma so bili enotni, da prave alternative ni: če želimo preiti v brezogljično družbo in razbremeniti avtoceste, ki so z vsakodnevnimi zastoji tudi same postale neučinkovit način transporta, bodo potreben korenite spremembe, ki se morajo začeti danes. Kot je poudaril dr. Matej Ogrin iz NVO Koalicije za trajnostno prometno politiko: »Če smo zgradili avtoceste v 40 letih, bi lahko v 30 letih tudi prenovili in dogradili železnice.«