maj 2020 – Združenje mestnih občin Slovenije

O financiranju mestnih občin v Delu

29/05/2020/in Nekategorizirano /by Zmos

Delo je 28. 5. 2020 objavilo članek z naslovom “Meščanom dodatni milijoni ne zadoščajo“, ki naslavlja problematiko neustreznega financiranja mestnih občin. Članek je dostopen na tej povezavi.

V članku so predstavljena tudi stališča Združenja mestnih občin Slovenije, ki opozarja na neustrezen položaj mestnih občin v okviru sistema financiranja občin. Kot posebna ustavna kategorija in regionalna središča mestne občine nudijo širši nabor javnih storitev, prejmejo pa iz leta v leto nesorazmerno manj sredstev, kot nekatere druge občine, ki številnih nalog niti ne opravljajo. Ko namreč pride do povišanja stroškov za opravljanje lokalnih nalog, temu sicer lahko sledi linearno povišanje povprečnine, ki pa ne odraža in ne pokrije dejanskega zvišanja stroškov mestnih občin. Tako se lahko omeni najmanj mrežo javnih vrtcev, knjižnice, poklicne gasilce, družinske pomočnike ipd. Ob tem je potrebno upoštevati še višje stroške vzdrževanja infrastrukture v urbanih okoljih, pritiske na infrastrukturo in storitve zaradi številnih dnevnih migracij, večje število začasnega prebivalstva, večje število javnih uslužbencev (vzgoja in izobraževanje, druge socialne storitve) ipd. Z nastankom novih občin, nastalih na območjih mestnih občin, se je delež sredstev slednjih realno zmanjšal, ostal pa jim je nabor osnovnih javnih storitev za praktično enako število uporabnikov, in še bi lahko naštevali.

Morda je najbolj zgovoren primer vezan na posledice povišanja stroškov dela zaradi dviga plač v javnem sektorju v letu 2019. Analiza ocene finančnega učinka je pokazala, da naj bi bil finančni učinek višjih plač javnih uslužbencev na vse občine 19,6 milijona evrov, več kot polovica (natančneje 54 % oziroma 10,7 milijona evrov) tega zneska odpade na 11 mestnih občin, ki predstavljajo le 5 % števila vseh občin v Sloveniji. Samo 12 % finančnega učinka pa se razporedi na kar 154 oziroma na 73 % občin.

ZMOS je na podlagi vsega tega že večkrat predlagal spremembe sistema financiranja občin, ki bi moral pokriti dejanske stroške vsem občinam. Zavzemamo se za diferenciacijo občin v tri kategorije glede na velikost oziroma število nalog, ki jih opravljajo, alternativno pa za dodatek za financiranje mestnih občin kot ustavne kategorije. Pri tem poudarjamo, da ustrezno financiranje mestnih občin ne sme biti na račun zmanjšanega financiranja ostalih občin, temveč se mora sistem prilagoditi na način, da bo vsem občinam pokrito izvajanje zakonsko določenih nalog.

MO Velenje uspešno zaključuje projekt HICAPS

25/05/2020/in Nekategorizirano /by Zmos

Mestna občina Velenje sodeluje v konzorciju projekta Interreg CE HIstorical CAstle ParkS (HICAPS), vrednem 1,8 milijona evrov, ki se bo zaključil 31. 5. 2020.

Projekt HICAPS, ki se je začel poleti 2017, združuje 10 partnerjev iz srednjeevropskih držav Hrvaške, Italije, Poljske in Slovenije pod okriljem programa financiranja EU: Interreg CE. Projekt je razvil osem različnih konceptov, kako oživiti osem različnih grajskih parkov. Glavni cilj projekta je izboljšanje upravljanja z okoljem v urbanih območjih in uspešno uporabo kulturne dediščine kot vira za lokalni in regionalni razvoj. V času trajanja projekta so bile zbrane najboljše prakse, izdelana so orodja in strategije, da bi vsem zainteresiranim ponudili izvedljive smernice pri ohranjanju in razvoju naše kulturne dediščine.

Med pilotnimi območji projekta sta bila tudi dva iz Slovenije, in sicer zgodovinski park Turnišče in zgodovinski park Velenje. V sklopu projekta HICAPS je bila v Velenju izvedena rekonstrukcija parka. Obnovile so se poti, izgradila fontana, zasadile gredice in namestila nova urbana oprema (ograja, luči, klopi in koši za smeti). Dodali sta se dve tipni informativni tabli. Rekonstruirali so se obstoječi oporni zidovi in se dogradili novi segmenti opornih zidov, da se je dosegla sklenjena linija opornih zidov. Vrhnji deli opornih zidov so se odstranili, namestila se je nova ograja. Osnova za projektirano rekonstrukcijo je fotografija – razglednica parka velenjskega gradu, izdana okoli leta 1900. V prihodnjih letih je predvidena tudi obnova spodnjega dela parka, obnova dovoza do gradu in grajskega hriba. Podrobnejše informacije o projektu so dostopne na spletni strani oziroma publikaciji Zgodovinski grajski parki.

Zaključna (video)konferenca projekta bo potekala 28. 5. 2020 na spletu preko orodja Zoom, ob 14. uri (povezava do konference, Meeting ID: 676 168 5878). Na konferenci bodo predstavili glavne rezultate projekta, vključno z osmimi revitaliziranimi in obnovljenimi zgodovinskimi parki v Srednji Evropi ter najpomembnejše publikacije in strategije, ki so bile pripravljene. Vsi udeleženci bodo na koncu dogodka vabljeni k sodelovanju v razpravi.

Rezultat projekta je najbolje viden na spodnjih fotografijah stanja pred in po prenovi grajskega parka v Velenju.

Pred prenovo:

Po prenovi:

Predlog tretjega proti-korona paketa

22/05/2020/in Nekategorizirano /by Zmos

Objavljen je predlog tretjega proti-korona paketa (PKP3) oziroma predlog Zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 (ZIUOOPE), ki je dostopen tukaj.

V 5. členu je predvideno povečanje največjega možnega obsega zadolževanja občin, in sicer s trenutnih 8 % na 10 % realiziranih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov občinskega proračuna v letu pred letom zadolževanja. V 6. členu zakon ureja združljivost funkcij županov in drugih funkcionarjev s funkcijami v združenjih občin. Obe določbi sta v predlogu zakona predvideni kot odstop od trenutno veljavnih zakonskih določb, ukrepa sta začasne narave in naj bi potekla 31. decembra 2020 (9. člen). V ZMOS smo mnenja, da je neustrezno, da sta ti določbi zgolj začasne narave, in da bi moral PKP3 trajno spremeniti Zakon o financiranju občin oziroma Zakon o lokalni samoupravi.

V nadaljevanju podajamo pregled določb, ki so relevantne za delo mestnih občin:

Člen	Vsebina
5	Ne glede na drugi odstavek 10.b člena Zakona o financiranju občin se lahko občina v tekočem proračunskem letu zadolži, če odplačilo obveznosti iz naslova posojil (glavnice in obresti), finančnih najemov in blagovnih kreditov (obrokov) ter potencialnih obveznosti iz naslova izdanih poroštev za izpolnitev obveznosti posrednih proračunskih uporabnikov in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je občina, v posameznem letu odplačila ne preseže 10 % realiziranih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov občinskega proračuna v letu pred letom zadolževanja, zmanjšanih za prejete donacije, transferne prihodke iz državnega proračuna za investicije in prejeta sredstva iz proračuna Evropske unije ter prihodke režijskih obratov.
6	Ne glede na 86.a člen Zakona o lokalni samoupravi, lahko, če ni v aktih združenj določeno drugače, združenje zastopa eden od županov občin ustanoviteljic, člani organov upravljanja in nadzora pa so lahko poleg županov tudi drugi funkcionarji občin ustanoviteljic.
13	(1) Pravico do subvencije po tem zakonu lahko uveljavlja delodajalec, ki: – je pravna ali fizična oseba in ki je bil v Poslovni register Slovenije vpisan pred 13. marcem 2020 ter zaposluje delavce na podlagi pogodbe o zaposlitvi za polni delovni čas in – po njegovi oceni najmanj 10 % zaposlenim mesečno ne more zagotavljati najmanj 90 % dela. (2) Do subvencije niso upravičeni neposredni ali posredni uporabniki proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 višji od 50 %. ….
43	(podaljšanje veljavnosti pogodb za posebne linijske prevoze) Ne glede na določbe ZJN-3 se veljavne pogodbe ali veljavni okvirni sporazumi za izvajanje posebnih linijskih prevozov, sklenjeni z veljavnostjo do 1. septembra 2020 z gospodarskimi subjekti, ki jim je zaradi ukrepov države in zaradi širjenja bolezni v obdobju trajanja razglašene epidemije nalezljive bolezni Covid-19, na območju Republike Slovenije, izvajanje storitev po veljavnih pogodbah ali okvirnih sporazumih onemogočeno ali pa je bistveno otežkočeno, lahko brez javnega razpisa podaljšajo do 1. septembra 2021.
54	(pomoč izvajalcem socialnovarstvene storitve pomoči na domu) (1) Izvajalcem socialno varstvene storitve pomoč družini na domu iz tretjega odstavka 15. člena Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 ….), ki zaradi epidemije opravljajo storitev v bistveno zmanjšanem obsegu, se iz proračuna Republike Slovenije krije strošek neizvedene storitve v višini 80 %. (2) Kot neizvedena storitev se šteje zmanjšanje neizvedene storitve glede na povprečje izvedene storitve januarja in februarja 2020. (3) Bistveno zmanjšanje obsega izvajanja storitve iz prvega odstavka tega člena pomeni vsaj 20 % zmanjšanje prihodkov iz naslova opravljanja socialno varstvene storitve pomoč družini na domu v mesecu marcu ali aprilu ali maju 2020 v primerjavi s povprečnimi mesečnimi prihodki v mesecu januarju in februarju 2020. ….
68	(dodatek za nevarnosti in posebne obremenitve) (1) Pripadnik Civilne zaščite ali državljan, ki je vpoklican k opravljanju nalog za zajezitev epidemije COVID-19, je upravičen do dodatka za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije COVID-19 (v nadaljnjem besedilu: dodatek), in sicer v višini 30 eurov dnevno. (2) Ne glede na prejšnji odstavek je vpoklicani pripadnik Civilne zaščite ali državljan, ki prostovoljno sodeluje pri opravljanju nalog zaščite, reševanja in pomoči, upravičen do dodatka, ki ga je ali bi ga ob plači prejemal od delodajalca, in sicer za čas vpoklica. V tem primeru se za vpoklicanega posameznika delodajalcu prizna povračilo izplačanega nadomestila plače vključno z dodatkom. (3) Sredstva za dodatek iz tega člena se zagotovijo iz proračuna Republike Slovenije.
78	(Plačilo izvajalcem zdravstvene dejavnosti zaradi izpada opravljanja dejavnosti) (1) Proračun Republike Slovenije izvajalcem zdravstvene dejavnosti, socialno varstvenim zavodom in vzgojno-izobraževalnim zavodom, ki v skladu z zakonom, ki ureja dravstveno dejavnost, opravljajo zdravstveno dejavnost v mreži javne zdravstvene službe in jim je bilo onemogočeno izvajanje pogodbenih obveznosti z ZZZS na podlagi predpisa, ki ureja začasne ukrepe na področju zdravstvene dejavnosti za zajezitev in obvladovanje epidemije COVID-19, izvede povračilo sredstev v višini 80 % razlike med polno vrednostjo mesečnega dogovorjenega pogodbenega programa za leto 2019 (brez ločeno zaračunljivih materialov in storitev) in realizirano vrednostjo programa v letu 2020, ki so jo izvajalci sporočili ZZZS v cenah za tekoče leto. Izvajalci zdravstvene dejavnosti v mreži javne zdravstvene službe lahko zahteva povračilo sredstev za obdobje od uveljavitve predpisa iz prejšnjega stavka do konca trajanja epidemije COVID-19. (2) Način izračuna, ki upošteva kot osnovo za izplačilo realizirani program v enakem časovnem obdobju v letu 2019, postopek in roke za uveljavitev povračila iz proračuna Republike Slovenije določi minister, pristojen za zdravje. (3) ZZZS v letu 2020 ne izvaja poračunov pri obdobnih obračunih. (4) Izvajalec iz prvega odstavka tega člena v primeru uveljavljanja sredstev iz tega člena ne more uveljavljati zahtevkov iz naslova ukrepov, ki veljajo za dejavnost gospodarstva.
79	(oprostitev plačila staršev za vrtec) (1) Starši, katerih otroci od 18. maja 2020 do 30. junija 2020, ne bodo obiskovali vrtca, so za čas, ko otrok ne obiskuje vrtca, oproščeni plačila za vrtec. Višino znižanega plačila staršev za vrtec, ki jim je določena v skladu z odločbo pristojnega centra za socialno delo, krije proračun Republike Slovenije. Zasebni vrtci, ki se financirajo v skladu s 34. členom Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. …) so upravičeni do kritja znižanega plačila staršev za vrtec iz državnega proračuna v višini plačila, ki bi jim bilo določeno, če bi bil otrok vključen v istovrstni program vrtca, ki izvaja javno službo na območju občine, v kateri ima zasebni vrtec ali njegova enota sedež. (2) Sredstva v višini oprostitve plačila staršev za vrtce, ki izvajajo javno službo, zagotavlja občina ustanoviteljica vrtca oziroma koncedentka za vse vključene otroke v ta vrtec, ne glede na občino stalnega prebivališča otrok. Ta sredstva se občinam povrnejo iz proračuna Republike Slovenije. (3) Zasebni vrtci, ki so financirani v skladu s 34. členom Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. …) uveljavljajo znesek v višini oprostitve plačila staršev neposredno od proračuna Republike Slovenije.

Državni zbor bo obravnaval tudi predlog Interventnega zakona za odpravo ovir pri izvedbi pomembnih investicij za zagon gospodarstva po epidemiji COVID-19 (objavljen tukaj).

Predlog zakona določa kriterije za določitev pomembnih investicij za zagon gospodarstva po epidemiji, določa način delovanja in koordinacijo v postopkih pridobivanja dovoljenj, mnenj in odločitev na podlagi področnih predpisov, veljal bo do 31. 12. 2021 (1. člen). Vlada bo s sklepom na podlagi kriterijev določenih v tem zakonu, na predlog ministra za okolje in prostor določila pomembne investicije. Vrednost pomembne investicije mora biti nad 5.000.000,00 EUR (4. člen). Izdajanje mnenj, soglasij, dovoljenj ali drugih aktov državnih organov ali nosilcev javnih pooblastil, ki so potrebni za izvedbo pomembnih investicij, se izvaja prednostno (9. člen).

Naslovna fotografija: dz-rs.si; avtor: Miran Kambič

CTN – podaljšanje rokov za oddajo vlog v 2. fazo

20/05/2020/in Nekategorizirano /by Zmos

Upravičence v mehanizmu celostnih teritorialnih naložb (CTN) opozarjamo na podaljšanje roka za oddajo popolnih vlog v t. i. 2. fazo postopka neposredne potrditve operacij. Skladno s 6. členom Zakona o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) (ZZUSUDJZ; Uradni list RS, št. 36/20 in 61/20) vsi procesni roki od 29. marca dalje ne tečejo. Navedeno velja tudi za postopke v okviru mehanizma CTN, in sicer za povabila v prednostni naložbi 4.4 (303-8/2019 ESRR, 303-9/2019 KS) in 6.3 (303-13/2019).

Skladno z 2. členom zakona ukrepi veljajo do prenehanja razlogov zanje, kar ugotovi Vlada Republike Slovenije s sklepom, ki ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, vendar najdlje do 1. julija 2020. Sklep je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 74/20, veljati bo začel 1. junija 2020. Rok za oddajo vlog v 2. fazo na ministrski posredniški organ za vsa tri povabila je tako podaljšan za 64 dni (oziroma za obdobje od 29. 3. 2020-1. 6. 2020).

Povabilo	Prvotni rok oddaje vlog v 2. fazo	Novi rok (+64 dni)
PN 4.4 KS 303-9/2019	14.8.2020	17.10.2020
PN 4.4 ESRR 303-8/2019	12.9.2020	15.11.2020
PN 6.3 303-13/2019	30.9.2020	3.12.2020

Solidarnostna pomoč – informacija Vlade

19/05/2020/in Nekategorizirano /by Zmos

Vlada Republike Slovenije se je na 39. dopisni seji, dne 14. 5. 2020, seznanila z Informacijo glede solidarnostne pomoči po četrti alineji 4. točke 40. člena Kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti (KPND) – zahteva sindikatov (v nadaljnjem besedilu: Informacija) in sprejela naslednji sklep:

»Vlada Republike Slovenije ugotavlja, da določbe KPND zaradi razglašene epidemije COVID-19 ne dajejo podlage za izplačilo solidarnostne pomoči vsem javnim uslužbencem brez ugotovitve, da je epidemija prizadela javnega uslužbenca ali njegovo premoženje in mu povzročila težave ter škodo, ki bi jo solidarnostna pomoč pomagala prebroditi.«

Informacije v zvezi s tem so objavljene tukaj (bolj podrobno pa tukaj), povzemamo nekatera ključna pojasnila:

Pri epidemiji se kot v primeru ostalih elementarnih nesreč (poplava, žled, potres itd.) ne domneva, da je posameznik prizadet zgolj zaradi dejstva, da se je elementarna nesreča zgodila.
Bistvo solidarnostne pomoči je v tem, da je dogodek, ki je naveden kot razlog, vplival na javnega uslužbenca in mu povzročil težavo oziroma škodo.
Primeri kot je npr. čakanje na delo, nemožnost prevoza, varstvo otroka ipd., niso med primeri, ki jih KPND našteva kot primere, v katerih javnemu uslužbencu pripada solidarnostna pomoč.
Višina solidarnostne pomoči je določena fiksno v znesku, predstojnik ne more izplačati nižjega zneska.
Javni uslužbenec vloži zahtevo za izplačilo solidarnostne pomoči v roku 60 dni od nastanka primera oziroma od trenutka, ko je bil zahtevo zmožen vložiti (gre za rok prekluzivne narave).

Sestanek ZMOS, SOS in MIZŠ na temo izvajanja 94. člena ZIUZEOP

11/05/2020/in Nekategorizirano /by Zmos

Dne 8. 5. 2020 je v Ljubljani potekal skupni sestanek Odbora za družbene dejavnosti ZMOS, Komisije za predšolsko vzgojo in šolstvo SOS ter predstavnic Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) na temo izvajanja 42. in 94. člena Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP) .

Prisotni so na sestanku obravnavali odprta vprašanja glede zgoraj navedenih določil in tudi ugotavljali, da so s spremembo 94. člena v ZIUZEOP-A (ki velja od 1. 5. 2020 naprej, od 13. 3. 2020 do 30. 4. 2020 pa velja prvotno sprejeti 94. člen) izpadla povračila stroškov s strani proračuna RS zasebnim vrtcem s koncesijo (saj niso posredni uporabniki proračuna), prav tako, da ni možna enotna interpretacija določil kot tudi ne navodil, ter da se je občinam naložilo dodatno delo s pridobivanjem in posredovanjem podatkov. Dogovorjeno je bilo, da bo ministrstvo v ponedeljek, 11. 5. 2020 poslalo dopolnjena in razdelana navodila za izvajanje 42. in 94. člena ZIUZEOP. Izpostavljena je bila zahteva, da račune za povračilo stroškov na ministrstvo posredujejo neposredno zasebni vrtci sami. S strani ministrstva je bilo tudi pojasnjeno, da rok za posredovanje zahtevkov s strani občin na ministrstvo, ki je postavljen na 12. 5. 2020, ni končni, saj bo ministrstvo zahtevke obravnavalo po več tranšah (tiste zahtevke, ki jih bodo občine posredovale do 12. 5. 2020 bodo obravnavali prednostno, naslednje zahtevke pa na naslednji določeni termin).

Prisotni so se strinjali, da naj se v čim krajšem času na to temo organizira tudi sestanek predsednikov združenj občin in vodstva MIZŠ. Prav tako so se strinjali, da naj Služba Vlade Republike slovenije za zakonodajo pripravi mnenje glede prvotno sprejetega kot tudi spremenjenega 94. člena.

Nadalje so prisotni obravnavali pobudo po odprtju vrtcev za vse otroke. Usmeritve namreč določajo, da naj bo v posamezni skupini zgolj 8 do 10 otrok, kar lahko vodi v ločevanje in diskriminacijo otrok. Predstavnica ministrstva je izpostavila, da gre za priporočila, ki niso zavezujoča, prav tako bodo tisti starši, katerih otroci ne bodo obiskali vrtca, upravičeni plačila vrtca do razglasitve konca epidemije, starši, ki bodo imeli zdravniško potrdilo, bodo lahko še naprej ostali doma in sami skrbeli za otroka. Prav tako potekajo pogovori oz. se iščejo rešitve, da bi bil v teh časih možen odmik od strogih normativov pri izvajanju predšolske vzgoje, npr. v smeri učenja na prostem z menjavo skupin, seveda ob upoštevanju vseh zdravstvenih in varnostnih zahtev ter brez dodatnih finančnih obremenitev.

Dodatki, delo preko polnega delovnega časa in delovna uspešnost za javne uslužbence – pojasnilo MJU

06/05/2020/in Nekategorizirano /by Zmos

Ministrstvo za javno upravo je objavilo nova pojasnila v zvezi z izplačili delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela, dela preko polnega delovnega časa, dodatka za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije na podlagi 71. člena Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP) in dodatka za delo v rizičnih razmerah po 11. točki prvega odstavka in drugega odstavka 39. člena Kolektivne pogodbe za javni sektor.

Dokument je objavljen tukaj.

Med drugim je pojasnjeno, da:

v primeru plačila delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela za iste naloge ni možno tudi delo prek polnega delovnega časa, možno pa je izplačilo delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela kot tudi izplačilo dela preko polnega delovnega časa, kadar gre za različne naloge;
se dodatek za delo v rizičnih razmerah in dodatek za delovno uspešnost ne izključujeta;
v primeru, ko se zaposlenemu izplačuje dodatek po 71. čl. ZIUZEOP zato, ker je nadpovprečno izpostavljen tveganju za svoje zdravje, lahko ta hkrati prejme tudi izplačilo delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela, ne glede na to, ali gre za iste ali različne naloge;
kdar zaposleni prejme izplačilo dodatka po 71. členu ZIUZEOP iz naslova prekomerne obremenjenosti zaradi obvladovanja epidemije se z zaposlenim ni mogoče dogovoriti še za opravljanje istih nalog v okviru povečanega obsega dela, če gre za druge naloge pa lahko zaposleni prejme tudi izplačilo delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela,
dodatke po KPJS in ZIUZEOP, če so do njih upravičeni, zaposleni prejmejo tudi za ure, opravljene preko polnega delovnega časa.