26. 11. 2021 je potekalo spletno neformalno srečanje ministrov, pristojnih za urbani razvoj, na katerem je bil sprejet Ljubljanski dogovor o nadaljnjem izvajanju Urbane agende EU. Na srečanju je sodeloval tudi predsednik ZMOS Matjaž Rakovec, ki je ministrom predstavil zaključke VII. Urbanega foruma in dobre prakse urbanega razvoja slovenskih mest.

Minister mag. Andrej Vizjak je ob sprejemu Ljubljanskega dogovora poudaril: “Slovenija bo podpirala izvajanje Ljubljanskega dogovora in Urbane agende EU ter aktivno pristopila k vključevanju slovenskih mest v večnivojsko sodelovanje, hkrati si bo še naprej prizadevala za prenos informacij o dogajanjih, pobudah in aktivnostih na področju razvoja mest na ravni EU glede slovenskih mest in drugih deležnikov prek nacionalne kontaktne točke.“V nadaljevanju je opozoril: “Ljubljanski dogovor poudarja pomen urbane agende EU in je politična zaveza za njeno nadaljevanje.”

Velik dosežek slovenskega predsedovanja je poudarjanje vloge majhnih in srednje velikih mest za uravnoteženi razvoj ter njihovo enakovredno vključevanje v procese oblikovanja politik v EU. Ljubljanski dogovor ohranja v veljavi okvirni dogovor iz Amsterdama in uvaja novosti, ki bodo dodatno okrepile učinek in uspešnost urbane agende EU. Ohranja osredotočenost na odpravljanje ovir za mesta na področju zakonodaje, financiranja in znanja. Ohranja štirinajst tematskih področij sodelovanja in jim dodaja štiri nove teme – »ozelenjevanje mest«, »trajnostni turizem«, »hrana« in »mesta enakosti«.

Ljubljanski dogovor je dostopen tukaj, večletni program dela za urbano agendo EU pa tukaj.

Evropske ministre, pristojne za urbani razvoj, je nagovoril tudi predsednik ZMOS Matjaž Rakovec. Predstavil je zaključke VII. Urbanega foruma, ki je potekal 5. 11. 2021 v Ljubljani, in uvodoma čestital ob sprejemu Ljubljanskega dogovora, ki je posebej pomemben za slovenska mesta, ki so po večini majhna oziroma srednje velika. Poudaril je: “Kar 70 % evropske zakonodaje in ukrepov za boj proti podnebnim spremembam se že izvaja lokalno. Zato je jasno, da je treba ohranjati in krepiti procese, ki lokalno raven vključujejo kot partnerje pri snovanju bodočih politik, kot je to Urbana agenda EU“. Dodal je: “Mesta so vsekakor sposobna biti kakovosten partner. Čeprav delujejo lokalno, razmišljajo evropsko. Ponotranjila so skupne evropske cilje, povezujejo jih evropski programi in nenazadnje tudi financiranje s sredstvi EU, ki je pogosto katalizator tako sprememb na terenu kot tudi sprememb v načinu razmišljanja, in slednje ne gre za podcenjevati.”

Pri tem je izpostavil pomen in preobrazbeni vpliv izvajanja mehanizma celostnih teritorialnih naložb (CTN) za trajnostni urbani razvoj mestnih občin, ki je prepoznan kot primer dobre prakse tudi na evropski ravni. Posebnost mehanizma je, da je kot posredniški organ za izbor projektov vključen ZMOS, kar se je izkazala za veliko prednost, ki je okrepila medinstitucionalni dialog in zaupanje, izboljšala načrtovane procese izvajanja in izboljšala ozaveščenost mestnih občin o izvajanju kohezijske politike. “Pomemben je tudi multiplikativen učinek izvajanja mehanizma CTN, ki izhaja predvsem iz krepitve sodelovanja med mestnimi občinami samimi kot tudi med mestnimi občinami in drugimi organizacijami. To sodelovanje je namreč pripeljalo do bolj usklajenega delovanja mestnih občin v odnosu do države, do uspešne prijave skupnega konzorcija na Izziv 100 inteligentnih mest, do aktivnosti za sodelovanje v misiji EU za podnebno nevtralna in pametna mesta ter na tvorjenje ekosistema institucij, ki bodo mestne občine pri tem podpirale. Okrepil se je prenos znanja in danes so mestne občine mnogo bolje pripravljene na evropske izzive, kot so bile na začetku prejšnje perspektive.”

Slovenska mesta, čeprav z evropske perspektive majhna in srednje velika, lahko ponudijo veliko primerov dobrih praks. Kot je pokazala okrogla miza županov na Urbanem forumu, obstaja zavedanje o nujnosti ukrepanja za trajnostni razvoj in hkrati pripravljenost za ukrepanje s celovitimi projekti. Mestne občine investirajo v elektrifikacijo javnega voznega parka, v obnovljive vire energije, v ozelenjevanje mest, v sanacijo degradiranih območij, v projekte krožnega gospodarstva in v mednarodno povezovanje.

Ključni zaključki VII. Urbanega foruma, ki jih je predsednik Rakovec prenesel ministrom držav članic EU, so:

1. Mesta je nujno vključevati v soustvarjanje evropskih pravil in ciljev. Snovanje politik mora biti celostno, upoštevati mora tudi vidike, pomembne za mesta. Na tej točki vidimo Urbano agendo EU kot zgodovinski institut, ki pomeni politični okvir doseganja trajnostnega urbanega razvoja preko večnivojskega sodelovanja. Podpora nadaljnjemu izvajanju Urbane agende EU in njeni krepitvi, kot jo predvideva Ljubljanski dogovor, je bila na forumu soglasna.
2. Mesta potrebujejo jasne in finančno podprte mehanizme, ki evropske in državne strateške usmeritve prevedejo v konkretno ukrepanje na terenu. Četudi se o zelenih in digitalnih ciljih vsi strinjamo, ti ne bodo doseženi brez ustreznih finančnih virov za lokalni nivo.
3. Mehanizme, ki so se že izkazali za uspešne, kot na primer izvajanja mehanizma CTN v Sloveniji, je potrebno ohraniti, zagotoviti kontinuiteto in jih dodatno okrepiti. V sistemih izvajanja politik je potrebno zagotoviti stabilnost in predvidljivost, ki omogoča pripravo prebojnih, celovitih razvojnih projektov.
4. Kljub finančnim, še posebej pa kadrovskim omejitvam, želijo mesta aktivno sodelovati v evropskih procesih. V večji meri je treba podpreti vključevanje majhnih in srednje velikih mest ter njihovih združenj v evropske procese kot je Urbana agenda EU. Zato močno pozdravljamo sprejem Ljubljanskega dogovora, ki naslavlja tudi to vprašanje.

5. novembra je v Ljubljani potekal že VII. Urbani forum, ki ga soorganizirajo Združenje mestnih občin Slovenije, Ministrstvo za okolje in prostor ter GFS Inštitut. Tema foruma je bila “Urbana agenda EU za zeleno in digitalno preobrazbo”. Forum je ponudil zanimive nagovore in strokovne prispevke, zaključil pa se je z okroglo mizo županov mestnih občin. 

Celoten posnetek dogodka si lahko ogledate spodaj, v nadaljevanju pa lahko preberete povzetek dogodka.

Forum je otvoril predsednik ZMOS in župan Mestne občine Kranj Matjaž Rakovec. Uvodoma je pozdravil vse prisotne in povedal, da je namen teme foruma povezati izzive urbanega razvoja slovenskih mest z dogajanjem na evropski ravni.

“Pandemija je Evropo prisilila h konkretnejšim odzivom in k še močnejši zavezi trajnostnemu razvoju, ki ga v veliki meri izvaja ravno lokalna raven, tj. mesta. Usmeritve k zeleni in digitalni preobrazbi so jasne, pot, kako naj v mestih to dosežemo morda malo manj. Obstaja torej konsenz o temeljnih načelih prihodnjega urbanega razvoja, ki so vključenia na primer v Teritorialno agendo EU, Novo leipziško listino in evropski zeleni dogovor, odražajo pa se tudi v naših trajnostnih urbanih strategijah. Potrebujemo pa jasne in finančno podprte mehanizme, ki bodo strateške usmeritve prevedli v ukrepe na ravni mest.”

Izpostavil je, da se mesta soočajo z različnimi izzivi, pri iskanju rešitev pa lahko pomembno vlogo odigra večnivojsko sodelovanje v okviru Urbane agende EU. Izrazil je pohvalo slovenskemu predsedovanju Svetu EU, ki si prizadeva za krepitev tega sodelovanja in predvsem krepitev vključenosti majhnih in srednje velikih mest. “Slovenska mesta, čeprav po večini majhna z vidika Evrope, niso in ne bodo zgolj sledilci, saj lahko ponudijo tudi številne rešitve in primere dobrih praks. Nekatere mestne občine se že pripravljajo na pot k ogljični nevtralnosti, uspešno izvajamo projekte trajnostnega urbanega razvoja preko mehanizma celostnih teritorialnih naložb, povezujemo se na področju projektov digitalizacije, uspešna je bila prijava konzorcija mestnih občin na izziv 100 inteligentnih mest in še bi lahko naštevali.”

Sledil je nagovor ministra za okolje in prostor mag. Andreja Vizjaka. Slovenska mesta so, čeprav majhna v evropskem merilu, kot je povedal minister, »pomembna za kakovost življenja vseh naših državljanov, saj jim zagotavljajo delovna mesta in dostop do pomembnih storitev. Ob tem se spopadajo s podobnimi okoljskimi, socialnimi in razvojnimi izzivi kot večja mesta. Zato si želim, da imajo priložnost, da se vključijo v dogajanje in različne pobude urbanega razvoja na evropski ravni. Verjamem, da jih bomo tudi z Ljubljanskim dogovorom pri tem podprli.« Izrazil je zadovoljstvo, da so »evropska mesta aktivna tudi pri iskanju rešitev za spopadanje z okoljskimi in podnebnimi izzivi. Partnerstva Urbane agende EU so podala precej predlogov za izboljšanje na področju kakovosti zraka, krožnega gospodarstva, prilagajanja podnebnim spremembam in trajnostne rabe prostora. Tudi v naslednjem letu se bodo aktivnosti urbane agende posvečale okoljskim temam, začelo se bo namreč vzpostavljanje partnerstev za ozelenjevanje mest in trajnostni turizem.« Izpostavil je pomen digitalnega prehoda in zelene preobrazbe za dobrobit državljanov in gospodarstva.

Tretji govorec je bil Frédéric Vallier, generalni sekretar Sveta evropskih mest in regij (CEMR). Izpostavil je pomen delovanja lokalnih oblasti v Evropi, ki so odgovorne za izvajanje 70 % evropske zakonodaje in ukrepov za boj proti podnebnim spremembam. Zato je nujno, da so lokalne oblasti priznane kot partnerji pri digitalni in zeleno preobrazbi, če želi Evropa doseči zastavljene cilje. Poudaril je, da to pomeni tudi priznanje raznolikosti evropskih mest in regij, kjer ne obstaja enoten način za razvoj, pomembno pa je, da je zelena in digitalna tranzicija vključujoča in da ne zapostavi nobenega ozemelja. Poudaril je tudi pomen delovanja Urbane agende EU in da mora evropska zakonodaja okrepiti sposobnosti lokalnih oblasti, da zagotavljajo digitalne storitve na decentraliziran način. Evropska zakonodaja mora dopuščati dovolj fleksibilnosti pri izvedbi, ki spoštuje specifike posameznih okolij, države članice EU pa se morajo pri izvajanju evropske zakonodaje vedno posvetovati z nacionalnimi združenji občin, kot je ZMOS.

Na daljavo je na VII. Urbanem forumu sodeloval tudi predsednik Evropskega odbora regij Apostolos Tzitzikostas. Izrazil je mnenje, da so mesta gonilo za spremembe in za doseganje bolj zelene in zdrave Evrope, pri čemer so pomembne strategije za trajnostni urbani razvoj. Urbano agendo EU je označil v prvi vrsti kot delovno metodo EU, a hkrati tudi kot pomemben politični okvir doseganja trajnostnega urbanega razvoja. Kot osnovna cilja Urbane agende EU je izpostavil, da krepi zavedanje o pomembnosti vloge mest in krajev pri oblikovanju evropskih politik in da prispeva k bolj celostnemu pristopu, ko gre za snovanje teh politik. Opozoril je na prizadevanja Evropskega odbora regij pri podpori mestom za doseganje podnebne nevtralnosti. Hkrati pa je opozoril na dejstvo, da so bili ključni evropski dokumenti na tem področju sprejeti pred krizo epidemije COVID, ki je na evropski ravni povzročila finančno vrzel v vrednosti 180 milijard evrov v proračunih lokalnih in regionalnih skupnosti. Zaključil je z mislijo, da je “nastopil čas, da začnemo sodelovati in da Evropo pripeljemo bližje državljanom, v mestih in v regijah”.

V okviru strokovnih predstavitev je mag. Aša Rogelj, Direktorat za prostor, graditev in stanovanja Ministrstva za okolje in prostor, predstavila prizadevanja slovenskega predsedovanja Svetu EU za krepitev sodelovanja med Evropsko komisijo, državami članicami, mesti in drugimi deležniki na področju urbanega razvoja. Podrobneje je predstavila osnutek Ljubljanskega dogovora, ki bo določal prihodnje delovanje Urbane agende za EU. Gre za dokument, ki bo v prvem delu vseboval politično zavezo za nadaljevanje Urbane agende EU, uvedel nove pristope za podporo sodelovanju med različnimi ravnmi in deležniki urbanega razvoja in za večji vpliv Urbane agende EU v prihodnje ter izpostavil pomen malih in srednje velikih mest za kakovost življenja v Evropi. V drugem delu pa bo dokument predstavljal večletni okvir dela oziroma bo tehnične narave. Ljubljanski dogovor bo sprejet na neformalnem srečanju ministrov, pristojih za urbane zadeve, 26. 11. 2021.

Kot predstavnica ZMOS je nastopila mag. Saša Heath-Drugovič, predsednica Odbora ZMOS za evropske zadeve in mednarodno sodelovanje, sicer zaposlena na Mestni občini Celje. Predstavila je rezultate izvajanja mehanizma celostnih teritorialnih naložb (CTN) za projekte trajnostnega urbanega razvoja. Izpostavila je, da projekti že naslavljajo zelene cilje, nekateri projekti trajnostne mobilnosti pa vključujejo tudi nove digitalne rešitve. Prepoznavnost mehanizma CTN sega daleč čez območja mestnih občin – bil je prepoznan kot primer dobre prakse v priročniku Evropske komisije za trajnostni urbani razvoj. Mestne občine so že podale smernice potreb za obdobje 2021-2027. Investicijske potrebe so predvsem izrazite na področju urbanih prenov in celovitih prenov stavb, na področju trajnostne mobilnosti, tudi v povezavi z nadaljnjim uvajanjem digitalnih rešitev, načrtujejo se projekti energetske učinkovitosti, vključno s poudarkom na obnovljivih virih energije in daljinskih sistemih ogrevanja ter samostojni projekti digitalizacije. ZMOS zagovarja, da je potrebno celovite, kompleksne projekte voditi preko teritorialnih mehanizmov, kot je CTN, medtem ko naj se enostavnejši projekti izvajajo preko javnih razpisov. Pomembno je zagotavljanje zmožnosti, tako kadrovske kot finančne zmogljivosti in znanja v mestnih upravah, da se lahko projekti izvajajo. Ključ do uspeha, ki smo ga v ZMOS in mestnih občinah potrdili v tej finančni perspektivi, je dobro partnersko sodelovanje – med mestnimi občinami, z ministrstvi, z institucijami znanja, za cilj pametnih, zelenih in digitalnih mest.

Profesor Yannis Charalabidis iz Univerze Agean iz Grčije je predstavil tematiko povezovanja revitalizacije mest in razvoja start-up podjetij in digitalizacije. Spomnil je, da je digitalizacija pomembno orodje razvoja in da so bila slovenska mesta zelo uspešna pri prijavi na razpis Evropske komisije Izziv 100 inteligentnih mest. Predstavil je projekt Prometheus, ki naslavlja urbani razvoj preko spodbujanja podjetništva, in sicer preko partnerskega sodelovanja univerz, občin, podjetij in prebivalcev.

Blaž Golob iz GFS Inštituta je predstavil desetletno delovanje Ljubljana foruma in vidike Novega evropskega Bauhausa. Osredotočil se je na analizo razprav in projektov zadnjih deset let ter koncept idealnega mesta, ki je bil obravnavan na Ljubljana forumu 2020. V preteklem obdobju je bilo govora o digitalnih mestih, o pametnih in trajnostnih mestih, o mestih dobrega počutja, o krožnih mestih, sedaj se razprave usmerjajo v post-covid mesta, inteligentna mesta in v koherentna mesta.

Sledila je okrogla miza županov mestnih občin, na kateri so sodelovali župani Matjaž Rakovec (Kranj), mag. Gregor Macedoni (Novo mesto), dr. Klemen Miklavič (Nova Gorica), Peter Dermol (Velenje) in Tilen Klugler (Slovenj Gradec), podžupanja Breda Arnšek (Celje) in podžupana Dejan Crnek (Ljubljana) ter dr. Samo Peter Medved (Maribor). Razprava na okrogli mizi je ponudila številne primere dobrih praks mestnih občin, poglede o perspektivah razvoja in pomenu evropskih procesov.

Mestne občine izvajajo številne inovativne projekte, kot je elektrifikacija voznega parka, projekte krožnega gospodarstva s skupnim javnim naročilom mestne občine in javnih zavodov za zagotovitev toaletnih brisač in papirja iz reciklirane odpadne embalaže z območja mestne občine; načrti za uvajanje vodika kot goriva za transportne namene; zamenjave kotlov in prehod na bolj čisto in obnovljivo energijo pri sistemih daljinskega ogrevanja, ozelenjevanje mest in zapiranje mestnih središč za promet itd.

Na okrogli mizi je bilo izpostavljeno odlično sodelovanje 11 mestnih občin v okviru ZMOS ter uspešno izvajanje mehanizma CTN. Ta je primer dobre prakse in se kot tak mora ohraniti, zagotovljena mora biti kontinuiteta, ki bo omogočala načrtovanje resnično celovitih projektov, ki bodo v korist družbi in prebivalcem mest. Mestne občine dajejo velik pomen pristopom od spodaj navzgor,  partnerskemu sodelovanju in povezovanju tudi na evropski ravni. Urbana agenda EU predstavlja pomemben okvir večnivojskega sodelovanja, ki se mora ohraniti in okrepiti. Pomembno je, da se v večji meri zagotovi in podpre sodelovanje manjših in srednje velikih mest v evropskih procesih, zato mestne občine pozdravljajo skorajšnji sprejem Ljubljanskega dogovora, ki bo izpostavil tudi to vprašanje pri prihodnjem delovanju Urbane agende EU. Slednjo župani vidijo tudi kot orodje za iskanje rešitev za boljše in lažje izvajanje urbanega razvoja v EU in kot orodje, ki spodbuja izmenjavo izkušenj in znanj, s tem pa posredno pozitivno vpliva na sposobnost vseh mest, da uspešno črpajo evropska sredstva in zagotavljajo trajnostni razvoj.

Na povabilo Ministrstva za okolje in prostor bo predsednik ZMOS Matjaž Rakovec zaključke VII. Urbanega foruma predstavil na neformalnem srečanju ministrov držav članic EU, pristojnih za urbane zadeve, ki bo 26. 11. 2021 na Brdu pri Kranju in kjer bo sprejet Ljubljanski dogovor o prihodnjem izvajanju Urbane agende EU.

Gradiva z dogodka so oziroma bodo dostopna na tej povezavi.

Državni zbor je danes, 10. 11. 2021, s sprejetjem Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij (ZUODNO-I) podelil status mestne občine Občini Krško. Združenje mestnih občin Slovenije (ZMOS) ob tem opozarja, da je skrajni čas, da se celostno uredi vprašanje izvirnih pristojnosti mestnih občin.

Predsednik ZMOS Matjaž Rakovec izreka dobrodošlico mestu Krško v skupino mestnih občin. Z današnjo odločitvijo Državnega zbora se je zapolnila vrzel v mreži mestnih občin na področju Posavja. Združenje je sicer zagovarjalo pristop, da bi se pred podelitvijo statusa mestne občine dodatnim mestom opravila revizija pogojev iz 16. člena Zakona o lokalni samoupravi in bolj dorekel sam postopek dodeljevanja tega statusa.

Z vidika zagotavljanja lokalne samouprave pa je vsekakor pomembnejše vprašanje ureditve izvirnih pristojnosti mestnih občin v skladu s 141. členom Ustave. Ta določa, da mestne občine kot svoje opravljajo tudi z zakonom določene naloge iz državne pristojnosti, ki se tičejo razvoja mest. Ustavno sodišče je že leta 1996 v odločbi U-I-98/95 z dne 11. 7. 1996 zapisalo: »Obseg nalog, ki so pomembne za razvoj mest, ni odvisen od proste presoje zakonodajalca, čeprav je njihov obseg potrebno določiti z zakonom. Ustava zavezuje zakonodajalca, da z zakonom uresniči določbo o posebnih izvirnih pristojnostih mestnih občin.«

Ker po 25 letih na tem področju ni prišlo do napredka, je ZMOS pripravil Predlog za normativno ureditev nalog, pomembnih za razvoj mest (dostopen tukaj). Nastanek nove mestne občine je priložnost, da se na politično agendo končno vključi vprašanje posebnih nalog mestnih občin, hkrati pa tudi vprašanje ustreznega financiranja. Ob višjih stroških, ki jih imajo mestne občine zaradi zagotavljanja večjega obsega javnih storitev in infrastrukture v urbanih okoljih, prejmejo mestne občine kar 170 evrov manj primerne porabe na občana glede na manjše občine.

ZMOS vidi rešitev v oblikovanju novega Zakona o mestnih občinah, v katerem bi hkrati uredili pristojnosti in področje financiranja ter vlogo mestnih občin pri regionalnem razvoju. Politične stranke, ki so danes v večini podprle podelitev statusa novi mestni občini, vabimo, da pristopijo tudi k ureditvi vsebine tega statusa.

Na novi spletni strani evropskasredstva.si sta objavljena osnutek Partnerskega sporazuma za obdobje 2021-2027 in Izhodišča za pripravo Programa izvajanja evropske kohezijske politike za obdobje 2021-2027. 

Osnutek partnerskega sporazuma je dostopen tukaj, izhodišča za pripravo programa pa tukaj.

Po objavljeni časovnici za potrditev obeh dokumentov je v mesecu novembru in decembru predvideno posvetovanje z deležniki, pričetek formalnega usklajevanja z Evropsko komisijo naj bi se pričel v januarju 2022, dokumenta pa naj bi bila potrjena do junija 2022.

 

Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) je danes, 3. 11. 2021, objavilo napoved razpisov iz Načrta za okrevanje in odpornost za investicije v izgradnjo energetsko učinkovitih sistemov komunalnih odpadnih vod za aglomeracije manjše od 2000 PE in izgradnjo novih energetsko in hidravlično učinkovitih sistemov za oskrbo s pitno vodo za manj kot 10.000 prebivalcev.

Razpisa bosta objavljena v mesecu decembru 2021, do 3. 12. 2021 pa lahko občine na MOP posredujejo obrazca z najavo projektov (dostopna tukaj). Celotno besedilo najave je dostopno tukaj.

Investicije v izgradnjo energetsko učinkovitih sistemov komunalnih odpadnih vod za aglomeracije manjše od 2000 PE bodo predvidoma prednostno namenjene projektom v sisteme odpadne vode na območjih Natura 2000 in vodovarstvenih območjih. Investicije v izgradnjo novih energetsko in hidravlično učinkovitih sistemov za oskrbo s pitno vodo za manj kot 10.000 prebivalcev pa bodo usmerjene v doseganje enega ključnih kazalnikov in sicer infrastrukturni indeks uhajanja (ILI) ≤ 1,5.

Upravičenost stroškov velja od 20. 2. 2020, investicije morajo biti zaključene do 30. 6. 2026.

Vrednost obeh razpisov bo 107,7 mio EUR, pri čemer DDV ne bo upravičen strošek. Sredstva sofinanciranja bodo omejena na razpon med 250.000 in 1.000.000 EUR oziroma ne več kot 50 % vrednosti investicije.

Upravičenci bodo občine, pri čemer lahko posamezna občina prejme podporo samo za en projekt odvajanja in čiščenja in le en projekt oskrbe s pitno vodo. Kandidira se lahko samo za investicijo, ki jo s pomočjo sredstev iz najavljenega razpisa lahko občina izvede v celoti. Vlogi bo potrebno priložiti pravnomočno gradbeno dovoljenje za prijavljeno investicijo v celoti.

 

 

Naslovna fotografija: Centralna čistilna naprava Koper, Marjetica Koper/Vojko Rotar