MGRT je 25. 2. 2022 objavil dva razpisa iz sredstev Nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost. 

1. Javni razpis za sofinanciranje vlaganj v javno in skupno turistično infrastrukturo in naravne znamenitosti v turističnih destinacijah

Dokumentacija je dostopna tukaj, razpisanih je 10 mio EUR. Predmet javnega razpisa je sofinanciranje vlaganj v izgradnjo, obnovo ali širitev javne in skupne turistične infrastrukture in naravnih znamenitosti v turističnih destinacijah, kot na primer urbane parke in druge zelene javne površine, plaže in obale morja, rek, jezer, ribnikov in drugih vodnih površin, turistične znamenitosti in poti do njih, parkirne površine v bližini dostopnih poti in turističnih znamenitosti, itd.

Na razpis se lahko prijavijo občine z vsaj 5.000 prihodov turistov letno, občinski javni zavodi s področja turizma, državni javni zavodi za upravljanje zavarovanih območij in zveze društev, ki delujejo na področju turizma. Prijavitelj lahko kandidira na razpis z eno vlogo.

Višina sofinanciranja projekta lahko znaša najmanj 10.000 EUR in največ 2.000.000,00 Stopnja sofinanciranja je največ 60 % upravičenih stroškov.

Nekateri posebni pogoji za projekte:

• Projekt se ne sme začeti pred oddajo vloge na javni razpis. Obdobje upravičenosti stroškov se konča 30. 9. 2024. Obdobje upravičenosti javnih izdatkov je od dne oddaje vloge na javni razpis do 31. 12. 2024.
• Vlaganja v javno turistično infrastrukturo, ki je predmet prijave, morajo biti trajnejšega značaja (omogočati uporabo najmanj za čas spremljanja projekta in ne za npr. enkratne dogodke) in biti na voljo za uporabo ciljnim skupinam vsaj 6 mesecev na leto.
• Javna infrastruktura, ki je predmet sofinanciranja na podlagi tega javnega razpisa, bo morala biti prosto dostopna tako turistom kot lokalnim prebivalcem (prijavitelj za vstop nanjo ne sme zaračunavati vstopnine, lahko pa v primeru doseganja maksimalnih kapacitet omejuje vstop).
• Projekt mora glede na naravo projekta vključevati elemente digitalizacije.

Upravičeni so stroški gradnje in opreme, stroški tržnega komuniciranja in informiranja ciljnih javnosti, stroški izdelave projektne dokumentacije in pridobitve ekoloških znakov. DDV in vsi ostali stroški so neupravičeni.

Roka za oddajo vlog sta 20. 4. 2022 in 20. 9. 2022. Drugi rok bo izveden le v primeru, da sredstva v okviru prvega roka ne bodo porabljena. Vloga se odda fizično na MGRT.

2. Javni razpis Podpora inovativnim ekosistemom ekonomsko-poslovne infrastrukture

Dokumentacija je dostopna tukaj, razpisanih je 18 mio EUR. Predmet javnega razpisa je sofinanciranje ureditve, dograditve  ali razširitve  ekonomsko – poslovnih con (v nadaljnjem besedilu: EPC), ki so locirane znotraj degradiranega območja (FDO – funkcionalno degradirano območje) ter ostalih obstoječih EPC ter hkratne izdelave vizije razvoja EPC, vzpostavitve ustreznega informacijsko-komunikacijskega omrežja (spletna stran EPC) in izvajanje storitev v podporo delovanju EPC, medsebojnemu povezovanju podjetij v EPC in iskanju novih podjetij za umestitev v EPC.

Projekt, ki je predmet vloge na javni razpis, mora biti zaključen (izvedene vse aktivnosti v okviru projekta) najkasneje do dne 31. 3. 2026. Prijavitelji so občine.

Nekateri posebni pogoji za projekte

• Načrtovana vrednost projekta mora znašati najmanj 1.000.000,00 EUR v tekočih cenah ter brez davka na dodano vrednost.
• S sredstvi tega javnega razpisa se lahko sofinancira do 100 % upravičenih stroškov projekta (nepovratna sredstva) oz. največ 1.300.000,00 EUR (upoštevajoč morebitno finančno vrzel, ki jo mora prijavitelj izračunati ter vključiti v investicijsko dokumentacijo).
• Obdobje upravičenosti stroškov
  • Stroški pripravljalnih del (priprava projektne in investicijske dokumentacije ter nakupi nezazidanih zemljišč, ipd.) so upravičeni od 1. 1. 2021, vendar ne pred datumom sklepa o potrditvi DIIP s strani pristojnega organa.
  • Preostali stroški so upravičeni od 1. 1. 2022 dalje.
  • Skrajni rok za predložitev zadnjega ZZI je v okviru javnega razpisa 31. 3. 2026.
• Upravičenost stroškov:
  • GOI dela; nakup nezazidanih zemljišč, storitve zunanjih izvajalcev (za izdelavo projektne ter investicijske dokumentacije, strokovni gradbeni nadzor ter informiranje in komuniciranje),
  • storitve zunanjih izvajalcev za izdelavo vizije razvoja EPC ter vzpostavitev ustreznega informacijsko-komunikacijskega omrežja (spletna stran EPC) in izvajanje storitev v podporo delovanju EPC, medsebojnemu povezovanju podjetij v EPC in iskanju novih podjetij v EPC.
  • DDV ni upravičen strošek.

Roka za oddajo vlog sta 18. 4. 2022 in 19. 5. 2023. Drugi rok bo izveden le v primeru, da sredstva v okviru prvega roka ne bodo porabljena. Vloga se odda preko spletne aplikacije.

Ministrstvo za kulturo je danes, 21. 2. 2022, objavilo najavo razpisa iz sredstev Nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost za projekte trajnostne obnove in oživljanja kulturnih spomenikov v lasti občin ter vključevanje kulturnih doživetij v slovenski turizem.

Razpis bo predvidoma objavljen 4. 3. 2022, rok za prijave bo do 4. 4. 2022. Razpisanih bo 15 milijonov evrov nepovratnih sredstev.

Predmet javnega razpisa bo sofinanciranje projektov obnove in oživljanja kulturnih spomenikov v lasti občin, ki bodo poleg investicij v obnovo vključevali tudi aktivnosti za povezovanje in oplemenitenje turistične ponudbe z uporabo informacijsko-komunikacijskih tehnologij za promoviranje in interpretacijo kulturne dediščine. Predmet razpisa bodo kulturni spomeniki, ki so bili razglašeni do vključno dneva objave razpisa.

Upravičenci do sredstev razpisa bodo občine, ki so lastnice ali imetnice stavbne pravice kulturnih spomenikov, ki so predmet razpisa, in nastopajo kot investitorji.

Predračunska vrednost upravičenih stroškov prijavljenega projekta bo morala znašati najmanj 1.000.000 evrov (brez DDV). Vsaj 5 % upravičenih stroškov projekta bo moralo biti namenjenih “mehkim” dejavnostim za povezovanje in oplemenitenje turistične ponudbe ter za izboljšanje informacijske dostopnosti in prepoznavnosti lokalnega ali regionalnega območja (uporaba digitalnih sredstev in informacijsko-komunikacijskih tehnologij za prezentacijo in promocijo kulturne dediščine in kraja).

Prijavitelj lahko zaprosi za sofinanciranje do 1.660.000 evrov upravičenih stroškov. Davek na dodano vrednost ne bo upravičen strošek financiranja.

Upravičeni stroški sofinanciranja bodo stroški investicij v opredmetena sredstva (investicije v gradnjo, obnovo, restavriranje, opremo, računalniško, digitalno in IT opremo , energetsko sanacijo), stroški projektne dokumentacije, načrtov, študij in analiz, stroški storitev zunanjih izvajalcev, stroški izvajanja aktivnosti za digitalizacijo, trženje/promocijo, obveščanje in razvoj kulturno-turističnih storitev in produktov.

Projekti se bodo morali zaključiti najpozneje do 31. decembra 2025.

Investicijska dokumentacija bo morala poleg skladnosti z UEM zagotavljati še informacije o skladnosti projekta z načelom “ne škoduje bistveno” (Do No Significant Harm), o namembnosti objekta in vključenosti turističnih in digitalnih vsebin.

Ljubljana je zmagovalka 13. izvedbe projekta “European Best Destinations” in je razglašena za najboljšo destinacijo Evrope 2022.

Tako so odločili popotnice in popotniki s celega sveta z glasovanjem, ki je potekalo med 20. januarjem in 10. februarjem. Kar 92% vseh glasov, namenjenih Ljubljani, je prišlo iz drugih držav, kar dokazuje izjemno mednarodno privlačnost glavnega mesta. S tem je Ljubljana postavila svojevrsten rekord v celotni zgodovini tekmovanja, od leta 2009 namreč še nobena država ni zmagala s tako velikim deležem glasov zunaj svojih meja. Ljubljana pa ni privlačna destinacija le za popotnike. Kot so izpostavili pri European Best Destinations, da bi razumeli ta “zeleni čudež”, ga obiskujejo tudi cele delegacije županov, okoljskih svetovalcev in urbanistov.

European Best Destinations, ki igra pomembno vlogo pri promociji kulture in turizma v Evropi tako pri popotnikih kot turističnemu gospodarstvu in medijih, je na svoji spletni platformi in prek družbenih medijev 20. januarja svojim sledilcem zastavila vprašanje: Kam v Evropi bi šli radi na počitnice v letu 2022? V glasovanje je ponudila 20 destinacij, ki jih je na podlagi prejšnjih uspehov, kulturne in turistične ponudbe, kakovosti življenja in trajnostnega razvoja izbrala posebna žirija. V 21 dneh so našteli 528.069 glasov iz 182 držav. 56% glasov je prišlo iz Evrope, 44% iz drugih držav. Slednje predstavlja najvišji delež glasov zunaj Evrope od ustanovitve tekmovanja, kar kaže na veliko željo popotnikov, da bi se vrnili na staro celino. Ljubljana je prejela 75.642 glasov, največ iz Amerike, Italije, Nemčije, Avstrije, Hrvaške.

European Best Destinations, ki je 13. izvedbo tekmovanja za najboljšo destinacijo Evrope izvedla z EDEN, največjo mrežo destinacij trajnostnega turizma, je Ljubljano izpostavila kot najbolj trendovsko destinacijo za potovanja v letu 2022 na najbolj obiskani spletni strani, posvečeni turizmu v Evropi, ki doseže več kot 6 milijonov popotnikov. Med drugim so zapisali, da »je mesto zakladnica vznemirljivih skrivnosti in naravnih radosti. Ponosna zelena prestolnica Slovenije vabi vse vagabunde, lačne kulture, umetnosti, zabave in velikih zelenih površin, ki poskrbijo za sproščeno vzdušje. Pa niso le popotniki s celega sveta, ki jo obiskujejo. Cele delegacije županov, okoljskih svetovalcev in urbanistov obiskujejo Ljubljano, da bi razumeli zeleni čudež te edinstvene prestolnice v Evropi. Prej kot druge evropske prestolnice so se v Ljubljani odločili za zaprtje starega mestnega jedra za promet.«

»Ponosni smo, da je Ljubljana izbranka globalnih popotnikov in da so jo postavili na sam vrh svojih potovalnih seznamov. Posebno veljavo ima dejstvo, da kar 92% glasov prihaja iz drugih držav, kar je svojevrsten poklon našemu mestu in našim prizadevanjem, da jo razvijamo v smeri trajnosti, mehke mobilnosti, visoke kakovosti življenja, pestre, na lokalnih posebnostih in surovinah temelječe ponudbe, vključenosti lokalnega prebivalstva,« poudarja mag. Petra Stušek, direktorica Turizma Ljubljana.

»Bolj kot kdaj koli prej so se letos za prvo mesto borile nekatere prestižne destinacije, toda na koncu so odločili popotniki s celega sveta: Ljubljana je najboljša evropska destinacija 2022. Zahvaljujoč vašemu delu v zadnjih 15 letih je Ljubljana strpna, multikulturna, odprta, optimistična, športna, družinam prijazna destinacija,« izpostavlja Maximilien Lejeune, direktor European Best Destinations. »Je varno mesto z eno najvišjih kakovosti življenja v Evropi. Mesto, ki se ponaša z nazivom najboljše zelene prestolnice v Evropi in največjo zeleno površino na prebivalca v Evropi. Mesto dobrih praks, ki navdihujejo destinacije širom sveta. Predvsem pa je Ljubljana mesto, ustvarjeno za in s svojimi meščani, kjer je dobro živeti, delati, vlagati, se ustaliti s svojo družino, svojim projektom, svojim start-upom.«

Povzeto po ljubljana.si.

Evropska komisija je objavila 8. kohezijsko poročilo “Kohezija v Evropi do leta 2050”. V ospredju so tudi lokalni vidiki, načelo partnerstva, upravljanje na več ravneh in teritorialni pristopi.

Poročilo ugotavlja, da je evropska kohezijska politika (EKP) pripomogla k zmanjšanju razlik v EU. Ekonomsko modeliranje kaže, da bo leta 2023 BDP na prebivalca v manj razvitih regijah za 2,6 % višji zaradi podpore v okviru kohezijske politike v obdobju 2014–2020. Ta model tudi kaže, da se bo razlika med BDP na prebivalca v regijah, ki predstavljajo zgornji in spodnji decil, zmanjšala za 3,5 %. Pomembna je tudi ugotovitev, da v kohezijskih državah kohezijska sredstva predstavljajo čedalje večji delež vseh javnih naložb – v obdobju 2007-2013 je bil ta delež 34 %, v obdobju 2014-2020 pa že 52 % vseh javnih naložb.

Poročilo izpostavlja tudi pomen in vlogo lokalnih oblasti. Najprej ugotavlja, da sta vloga in zmogljivost podnacionalnih oblasti pri gospodarskem razvoju še vedno neenakomerni, čeprav občine (in drugod tudi regije) izvajajo večino javnih naložb, zlasti v zvezi z energetskim prehodom in prilagajanjem podnebnim spremembam. “Lokalne politike so še posebno pomembne v državah z velikimi notranjimi razlikami v gospodarski razvitosti. Lokalna in regionalna avtonomija se je v kohezijskih državah v zadnjih desetletjih počasi povečala, vendar je kljub temu manjša kot v preostali EU.”

Kohezijsko poročilo je pomembno predvsem z vidika, da ponuja pogled v prihodnost izvajanja EKP. V naslednjih 30 letih bo rast EU temeljila na zelenem in digitalnem prehodu, kar bo prineslo nove priložnosti, vendar bodo potrebne tudi velike strukturne spremembe, ki bodo verjetno povzročile nove regionalne razlike. Od načina upravljanja teh prehodov bo odvisno, ali bodo vse regije in vsi državljani, ne glede na to, kje živijo, lahko imeli koristi od teh prehodov. Socialni učinek cilja EU, da do leta 2050 postane podnebno nevtralna, se bo tako med regijami razlikoval in bo morda večji v regijah z visoko stopnjo revščine. Evropska komisija predvideva, da bo za to potrebna podpora v okviru instrumentov politike, kot je Sklad za pravični prehod.

Za mestne občine in občine je pomembno, da kohezijsko poročilo poudarja pomen teritorialnih pristopov, kot je npr. CTN. “Teritorialni instrumenti za vključevanje lokalnih akterjev v mestih, naseljih, na podeželju, obalnih območjih in otokih lahko skupaj z načelom partnerstva v okviru kohezijske politike pomagajo pri obravnavanju pritiskov na demokracijo s povečanjem odgovornosti za evropske politike.” V prihodnosti se napoveduje nadaljnja krepitev povezav med mesti in podeželjem ter vloge manjših mest pri podpiranju podeželskih območij.

Evropska komisija navaja, da je treba okrepiti ključna načela lokalnega in sodelovalnega uresničevanja, kot sta upravljanje na več ravneh in načelo partnerstva. Poleg tega bi bilo treba v celoti izkoristiti pristop k celostnemu teritorialnemu razvoju in namenski cilj politike „Evropa, ki je bliže državljanom“.

Povezave:

• celotno poročilo je objavljeno tukaj,
• krajša verzija je objavljena tukaj,
• sporočilo EK je objavljeno tukaj.