marec 2023 – Združenje mestnih občin Slovenije

ZMOS izvedel dogodek o na naravi temelječih rešitvah in projektih občin

31/03/2023/in Nekategorizirano /by Zmos

29. 3. 2023 je v Ljubljani v Hiši EU potekal dogodek »Na naravi temelječe rešitve in prilagajanje slovenskih mest podnebnim spremembam«, organiziran s podporo Konvencije županov za podnebne spremembe in energijo ter mehanizma Policy Support Facility.

Evropska komisija vidi na naravi temelječe rešitve (NBS – nature-based solutions) kot rešitve, ki jih navdihuje in podpira narava, ki so stroškovno učinkovite in ki hkrati zagotavljajo različne koristi – od okoljskih do družbenih in gospodarskih. Tovrstni ukrepi krepijo odpornost mest in so način prilagajanja podnebnim spremembam. V finančni perspektivi 2021-2027 dobivajo ukrepi NBS dodatno težo, saj so izrecno navedeni v dveh specifičnih ciljih (SC) Programa evropske kohezijske politike 2021-2027, in sicer pri ukrepih za zagotavljanje in izboljšanje zelene infrastrukture v urbanih območjih (SC RSO 2.7) ter pri spodbujanju celostnega razvoja mestnih območij (SC RSO 5.1).

Dogodek je bil tako namenjen krepitvi zmogljivosti mestnih in drugih občin za pripravo projektov trajnostnega urbanega razvoja, ki vključujejo NBS. Uvodoma sta prisotne pozdravili Nataša Goršek Mencin, namestnica vodje Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji, in mag. Saša Heath-Drugovič, predsednica Odbora ZMOS za evropske zadeve in mednarodno sodelovanje.

V prvem delu dogodka so udeleženci krepili znanje in spoznavali primere dobrih praks iz Slovenije in tujine. Strokovnjaka Konvencije županov za podnebne spremembe in energijo, Luka Sešel in Pietro Elisei, sta predstavila osnove koncepta NBS, globalni in lokalni vidik uporabe NBS rešitev, primere dobrih praks iz tujine in povezave s trajnostnim razvojem. Nato je mag. Živa Bobič Červek iz Skupna občinska uprava Maribor predstavila izvedbo projekta Alptrees na temo prilagajanja podnebnim spremembam s tujerodnimi drevesnimi vrstami. Prvi del dogodka je zaključila dr. Barbara Goličnik Marušić iz Urbanističnega inštituta Republike Slovenije, ki je NBS obravnavala z vidika urbanističnega načrtovanja in primernosti posameznih tipov ukrepov NBS za različna poselitvena območja.

Prezentacije
Predstavitve z dogodka so dostopne tukaj.

Drugi del dogodka je bil zasnovan v obliki delavnice, kjer so udeleženci obravnavali konkretne projektne ideje mest in načine, kako pri izvedbi investicij okrepiti uporabo NBS. Sprva je Jernej Červek z Ministrstva za naravne vire in prostor udeležence seznanil z osnutkom vsebinskih izhodišč za projekte zelene infrastrukture v okviru evropske kohezijske politike in obsegom sredstev, ki bodo na voljo mestnim in drugim občinam. Sledilo je delo v skupinah, kjer so udeleženci aplicirali novo znanje in ideje na primerih projektov urejanja kanjona Kokre v Kranju, parka ob gradu Brestanica pri Krškem, urejanja parka ob Pekrskem potoku v Mariboru, urbane prenove Stanetove ulice v Velenju in urejanja Palače Cukrarna v Ljubljani.

Delavnica je spodbudila nove zamisli za nadgradnjo obstoječih projektnih idej, pridobljeno znanje in informacije o primerih dobrih praks pa bodo nedvomno prišli prav vsem mestom pri pripravi vlog za evropske projekte, ki bodo vključevali tudi ukrepe NBS.

Slovenski CTN večkrat izpostavljen na Cities Forumu 2023 v Torinu

22/03/2023/in Nekategorizirano /by Zmos

16. in 17. marca 2023 je potekal Cities Forum 2023 v Torinu. Gre za največji dogodek na temo urbanega razvoja in evropske kohezijske politike, ki se ga je udeležilo približno 800 oseb. Na dogodku, kjer je bila med drugim uradno zagnana Evropska pobuda za mesta, je bil večkrat izpostavljen tudi primer dobre prakse izvajanja CTN v Sloveniji. Med uvodnimi govorci je nastopil minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek.

Uvodni govor je imela komisarka za kohezijo Elisa Ferreira, ki je pri pozdravih najprej izpostavila ministra Jevška in Mursko Soboto ter »enega najboljših primerov integracije romske populacije«, kar jih je videla. Poudarila je, da mesta predstavljajo približno 2/3 prebivalstva, da porabijo 80 % vse energije in ustvarijo 85 % BDP-ja. Izpostavila je tudi posebno vlogo majhnih in srednje velikih mest ter potrebo po celovitem pristopu pri naslavljanju teritorialnega razvoja. Evropska unija bo za izvajanje trajnostnih urbanih strategij (TUS) v finančnem obdobju 2021-2027 namenila 24 milijard evrov.

Minister Jevšek je v govoru poudaril pomen pristopa CTN za vse države. Izpostavil je dobro izkušnjo z izvajanjem mehanizma v Sloveniji, kjer je kot ključni element uspeha označil delovanje ZMOS in sodelovanje med župani mestnih občin. Poudaril je tudi pomen teritorialnega dialoga, ki se med drugim izvaja preko Urbanih forumov. Omenil je Ljubljanski dogovor o prihodnosti Urbane agende EU in potrebo po nadaljnjem sodelovanju za trajnostno reševanje izzivov mest. Podrobnejšo pot do začetka izvajanja CTN je predstavila Aša Rogelj iz Ministrstva za naravne vire in prostor. Način izvajanja CTN v Sloveniji z vlogo ZMOS kot organa, ki izbira projekte in koordinira delovanje mestnih občin, je vključen v evropski priročnik za izvajanje TUS, ki je bil tekom dogodka večkrat omenjen.

Eden od vrhuncev dogodka je bila uradna inavguracija začetka izvajanja Evropske pobude za mesta (EUI – European Urban Initiative), programa Evropske unije, ki bo namenil 400 milijonov evrov za inovativne projekte urbanega razvoja in za krepitev zmogljivosti mest. Pri tem bo posebna pozornost namenjena tudi manjšim in srednje velikim mestom. V vseh državah EU bodo vzpostavljene nacionalne kontaktne točke EUI, ki bodo ponujale celovite informacije o možnostih financiranja projektov urbanega razvoja in hkrati spodbujale sodelovanje med mesti, organi upravljanja in institucijami EU.

Tekom dogodka so se zvrstili številni paneli, ki so obravnavali posamezne vidike urbanega razvoja in evropske kohezijske politike, kot na primer koncept Novega evropskega Bauhausa, pristope k ozelenitvi mest ipd. Na panelu o vključevanju marginaliziranih skupin je dobro prakso izvajanja mestnih politik predstavil podžupan Mestne občine Ljubljana Dejan Crnek.

Sestanek partnerstva Urbane agende EU za ozelenitev mest

21/03/2023/in Nekategorizirano /by Zmos

15. 3. 2023 je v Torinu potekal drugi sestanek tematskega partnerstva Urbane agende EU za ozelenitev mest, ki se ga je udeležil tudi predstavnik strokovne službe ZMOS.

Urbana agenda se izvaja od leta 2016 in predstavlja okvir večnivojskega sodelovanja za usmerjanje razvoja mest na nivoju EU. Izvaja se preko tematskih partnerstev, v katerih sodelujejo države članice, Evropska komisija in druge evropske institucije, mesta, njihova združenja in drugi deležniki urbanega razvoja. V okviru partnerstev se za posamezne vidike urbanega razvoja oblikuje načrt ukrepov za izboljšanje zakonodaje, financiranja in znanja.

ZMOS v Urbani agendi EU sodeluje prvič. Tema ozelenitve mest je relevantna za mestne občine z vidika trajnostnega razvoja, prilagajanja podnebnim spremembam kot tudi zagotavljanja visoke kakovosti življenja občanov. Prav tako je ozelenitev mest vključena v izvajanje mehanizma CTN v obdobju 2021-2027, kjer bo poseben sklop ukrepov namenjen zeleni infrastrukturi v mestih.

Na sestanku partnerstva so vključene organizacije določile način dela in opravile razpravo o podrobnejših vidikih ozelenitve mest, ki bi jih partnerstvo analiziralo z vidika boljše zakonodaje, financiranja in znanja.

Sestanek združenj občin s predsednico Državnega zbora

13/03/2023/in Nekategorizirano /by Zmos

10. 3. 2023 je v Ljubljani potekal sestanek predstavnikov združenj občin s predsednico Državnega zbora Urško Klakočar Zupančič. S strani ZMOS so se sestanka udeležili predsednik Peter Dermol, podpredsednik Samo Turel in sekretar Miloš Senčur. Sestanek je potekal na temo sodelovanja združenj občin in Državnega zbora ter vključenosti občin v sprejemanje zakonodaje.

Povod za sestanek je bilo sprejemanje nekaterih zakonov, ki vplivajo na obveznosti mestnih in drugih občin, pri čemer pa občine in njihova združenja niso bila povabljena k sodelovanju v zakonodajnem postopku. Vključenost občin v sprejemanje zakonodaje, ki vpliva na njihov finančni položaj in druge obveznosti, je eden od osnovnih demokratičnih standardov, ki nenazadnje izhaja iz Evropske listine lokalne samouprave (4. člen) in samega Poslovnika državnega zbora (145. člen). Na sestanku je razprava potekala o vzpostavitvi protokola sodelovanja in o obveščenosti združenj občin o vseh zakonodajnih predlogih, ki vplivajo na občine. Izpostavljen je bil tudi pomen sodelovanja predstavnikov občin na sejah delovnih teles Državnega zbora.

Predsednica Državnega zbora se je strinjala, da je sodelovanje zakonodajne veje oblasti z občinami pomembno in nujno. Oblikovan je bil predlog, da bi v okviru njenega kabineta imenovali osebo, zadolženo za komunikacijo z občinami. Predlagana je bila tudi izvedba skupnega dogodka, na katerem bi poslance in poslanke podrobneje seznanili s sistemom delovanja lokalne samouprave, od obveznosti in nalog občin do načina njihovega financiranja.

V razpravi so bile obravnavane tudi nekatere aktualne teme, kot na primer višanje stroškov izvajanja programov v vrtcih in vprašanje načina reorganizacije upravnih enot.

Fotografija: DZ RS, Matija Sušnik

Javni razpis za delovno mesto Višji svetovalec I v strokovni službi ZMOS

07/03/2023/in Nekategorizirano /by Zmos

Združenje mestnih občin Slovenije (ZMOS), pisarna strokovne službe, Verdijeva 10, 6000 Koper, na podlagi 25. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 – ZPosS, 81/19, 203/20 – ZIUPOPDVE, 119/21 – ZČmIS-A, 202/21 – odl. US, 15/22 in 54/22 – ZUPŠ-1) objavlja javni razpis za zasedbo enega strokovnega delovnega mesta

VIŠJI SVETOVALEC I

v strokovni službi ZMOS (m/ž)

Poleg splošnih pogojev, ki jih urejajo predpisi s področja delovnega prava, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:

visokošolsko strokovno izobraževanje (prejšnje)/visokošolska strokovna izobrazba (prejšnja) ali visokošolsko strokovno izobraževanje (prva bolonjska stopnja)/visokošolska strokovna izobrazba (prva bolonjska stopnja) ali visokošolsko univerzitetno izobraževanje (prva bolonjska stopnja)/visokošolska univerzitetna izobrazba (prva bolonjska stopnja),
najmanj šest (6) let delovnih izkušenj,
znanje uradnega jezika,
aktivno znanje tujega jezika,
uporabniško znanje za delo z računalnikom (urejevalnik besedil, delo s preglednicami),
druga znanja, in sicer organizatorske sposobnosti, metodološka znanja, znanja s področja vodenja projektov, znanja s področja javnih razpisov, poznavanje zakonov in drugih predpisov s področja lokalne samouprave, poznavanje programa oz. projektov Interreg Europe.

Kot delovne izkušnje se šteje delovna doba na delovnem mestu, za katero se zahteva ista stopnja izobrazbe in čas pripravništva v isti stopnji izobrazbe, ne glede na to, ali je bilo delovno razmerje sklenjeno oziroma pripravništvo opravljeno pri istem ali pri drugem delodajalcu. Za delovne izkušnje se štejejo tudi delovne izkušnje, ki jih je javni uslužbenec pridobil z opravljanjem del na delovnem mestu, za katero se zahteva za eno stopnjo nižja izobrazba, razen pripravništva v eno stopnjo nižji izobrazbi. Kot delovne izkušnje se upošteva tudi drugo delo na enaki stopnji zahtevnosti, kot je delovno mesto, za katero oseba kandidira. Delovne izkušnje se dokazujejo z verodostojnimi listinami, iz katerih sta razvidna čas opravljanja in stopnja izobrazbe. V primeru, da bo imel kandidat univerzitetno izobrazbo ali visoko strokovno izobrazbo s specializacijo oziroma magisterijem znanosti (prejšnjim) ali magistrsko izobrazbo (druga bolonjska stopnja), se predpisane delovne izkušnje skrajšajo za tretjino.

Delovno področje:

izvajanje aktivnosti ZMOS v mednarodnih organizacijah in združenjih,
spremljanje izvajanja evropske kohezijske politike in priprava stališč ter predlogov ZMOS na tem področju,
izvajanje nalog ZMOS v okviru mehanizma celostnih teritorialnih naložb (CTN),
koordiniranje in izvajanje zahtevnejših nalog z administrativnim urejanjem in vodenjem,
dajanje pojasnil,
samostojna priprava zahtevnih analiz in izdelava zahtevnejših poročil,
skrb za pretok informacij znotraj in med člani ZMOS,
priprava obvestil za javnosti, odgovorov na novinarska vprašanja in urejanje spletne strani ZMOS,
organizacija in izvedba izobraževanj in usposabljanj,
skrb za realizacijo drugih nalog po nalogu vodje strokovne službe ZMOS.

Prednost pri izbiri bodo imeli kandidati z naslednjimi izkušnjami ali znanji:

napredno znanje angleškega jezika,
napredno znanje uporabe orodij Microsoft Office (Word, Excel, Powerpoint, Access),
osnovno znanje urejanja spletnih strani v okolju WordPress,
opravljen strokovni izpit iz upravnega postopka,
izkušnje s službenimi potovanji v tujini.

Delovno mesto je skladno z Uredbo o uvrstitvi delovnih mest v javnih agencijah, javnih skladih in javnih zavodih v plačne razrede (Uradni list RS, št. 69/08, 73/08, 6/11, 46/17 in 80/18), ki se smiselno uporablja, uvrščeno v 39. plačni razred (2.042,75 EUR bruto).

Delovno razmerje bo sklenjeno za določen čas, in sicer za obdobje šestih (6) let, z možnostjo podaljšanja oziroma sklenitve za nedoločen čas, za polni delovni čas in s 3-mesečnim poskusnim delom. Izbrani kandidat bo delo opravljal praviloma v prostorih strokovne službe ZMOS na naslovu Mestna občina Koper, Verdijeva 10, 6000 Koper. Možen je tudi dogovor o delnem opravljanju dela od doma ali na drugih lokacijah.

Prijava na delovno mesto mora vsebovati:

življenjepis, iz katerega je jasno razvidna formalna izobrazba in delovne izkušnje (vključno s trajanjem in opisom vsebine delovnih nalog) ter druga znanja in veščine, ki jih je kandidat pridobil,
izjavo
- o izpolnjevanju pogoja glede zahtevane izobrazbe,
- o izpolnjevanju pogoja glede zahtevanih delovnih izkušenj,
- o izpolnjevanju pogoja glede znanja tujega jezika,
- o izpolnjevanju pogoja glede drugih znanj.

Kandidat vloži prijavo izključno v elektronski obliki, in sicer preko elektronske pošte na naslov zmos@koper.si, s pripisom »Prijava za delovno mesto Višji svetovalec«, in sicer v roku treh (3) delovnih dni od dneva objave. Veljavnost prijave ni pogojena z elektronskim podpisom. Za dodatne informacije o objavi je kontakt Miran Košpenda, 05 6646 231.

V besedilu uporabljeni izrazi, zapisani v moški slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za ženske in moške.

Številka: 100-3/2023-1

Datum objave: 7. 3. 2023

ZMOS v okviru TAIEX gostil delegacijo iz Albanije

06/03/2023/in Nekategorizirano /by Zmos

ZMOS je med 1. in 3. marcem v okviru mehanizma TAIEX izvedel študijski obisk za delegacijo iz Albanije.

TAIEX (Technical Assistance and Information Exchange) je instrument EU za podporo javnim upravam, ki spodbuja prenos znanja in dobrih praks, v osnovi pa je namenjen prilagajanju notranje zakonodaje držav kandidatk zakonodaji EU. Na pobudo iz Albanije je bil študijski obisk v Sloveniji namenjen predstavitvi dobrih praks mestnih občin s področja izvajanja evropskih projektov in vključevanja v evropske procese.

Delegacijo iz Albanije so sestavljali predstavniki občin Berat, Korča in Prrenjas ter albanskega ministrstva za notranje zadeve in agencije za podporo lokalni samoupravi. Pri izvedbi obiska so sodelovale mestne občine Koper, Nova Gorica, Ljubljana, Celje in Velenje, poleg tega pa še EZTS GO, Ministrstvo za javno upravo in Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije (RRA LUR).

Študijski obisk se je pričel v Kopru, kjer so gostje najprej spoznali delovanje ZMOS in njegove aktivnosti, vezane na mednarodno sodelovanje in evropsko kohezijsko politiko. Nato so se seznanili z organiziranostjo Mestne občine Koper in njenimi evropskimi projekti. V Novi Gorici je bila osrednja tema čezmejno sodelovanje in povezovanje. Predstavljeno je bilo uspešno delovanje Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje GO, skupni naslov Nove Gorice in Gorice kot Evropske prestolnice kulture 2025 ter načrti za urejanje obmejnega urbanega območja.

Drugi dan obiska je potekal v Ljubljani. Na Ministrstvu za javno upravo je bilo govora o sistemu delovanja lokalne samouprave v Sloveniji in o financiranju občin. RRA LUR je predstavila svoje delovanje in vlogo pri povezovanju občin v regiji ter izvajanje regionalnega razvoja s pomočjo evropskih sredstev. Sledil je še obisk Mestne občine Ljubljana, kjer so bile predstavljene dobre prakse s področja digitalnega razvoja, zapiranja mestnega središča za motoriziran promet in trajnostne mobilnosti ter izkušnje z nazivom Zelena prestolnica Evrope.

Tretji dan je delegacija obiskala Mestno občino Celje in se seznanila z nekaterimi celjskimi projekti, bolj podrobno je bilo predstavljeno tudi uspešno izvajanje mehanizma celostnih teritorialnih naložb in vloga mestnih občin ter ZMOS pri tem. Študijski obisk se je zaključil v Velenju, kjer je bilo v ospredju vprašanje pravičnega zelenega prehoda mesta in regije ter načrti v okviru Misije EU za 100 podnebno nevtralnih in pametnih mest.

V okviru študijskega obiska so bili organizirani tudi ogledi projektov mestnih občin na terenu. Delegacija je tako obiskala park na Semedelski promenadi v Kopru, brv čez Sočo in Trg Evrope v Novi Gorici, Cukrarno v Ljubljani, Tehnopark v Celju in Vista park v Velenju.