Urbani forum 2023 o podnebni nevtralnosti mest
24. 5. 2023 je v Velenju potekal že IX. Urbani forum z naslovno temo “Skozi preobrazbo v prihodnost – zelena, digitalna in odporna mesta”. Posnetek dogodka si lahko ogledate spodaj.
Urbani forum soorganizirajo ZMOS, Ministrstvo za naravne vire in prostor (MNVP) ter GFS Inštitut. Namen dogodka je spodbujanje dialoga med državo in mesti ter drugimi deležniki o temah, kako se podnebne razmere odražajo na urbanem razvoju.
Udeležence je uvodoma nagovoril predsednik ZMOS in župan Mestne občine Velenje, g. Peter Dermol. Izpostavil je, da je v trenutnem obdobju, ko se svet sooča s številnimi krizami, lahko naša prihodnost zelo jasna ali pa zelo vprašljiva. V trenutnem položaju je ključno, da imamo kot družba, kot država in kot EU zelo jasne cilje, in eden od teh ciljev je doseči podnebno nevtralna mesta. A pot do cilja je še dolga – ne gre samo za gospodarsko preobrazbo, potrebno bo preobraziti družbo, miselnost, način našega življenja. Zato je odgovornost politike, tako na lokalni, državni kot evropski ravni, da povezuje, daje zgled in vliva zaupanje, da se odločitve, ki se bodo sprejemale, sprejemajo s ciljem za boljšo prihodnost. Poudaril je, da so tri mestne občine – Ljubljana, Kranj in Velenje – vključene v misijo EU za 100 podnebno nevtralnih in pametnih mest, kar je velik uspeh za celotno državo, kar se morda premalo zavedamo. Ta uspeh kaže, da mesta dobro delajo, da so prepoznana in da imajo na tem področju veliko priložnosti. Na poti do podnebne nevtralnosti je veliko izzivov, a hkrati je poudaril, da so ti isti izzivi tudi priložnosti za mesta. Izrazil je mnenje, da je potrebna odkrita razprava, v katero smer gre problematika podnebnih sprememb ter na kakšen način, s katerimi deležniki in pa tudi s katerimi finančnimi viri se bodo mesta z izzivi spopadla.
Državna sekretarka na MNVP Lenka Kavčič je povedala, da so za prehod v podnebno nevtralno družbo, za doseganje prostorske pravičnosti, prostorske kohezije in podnebno nevtralne družbe ključni celoviti pristopi na območju z integralno obravnavo prostorskih potencialov, varčne rabe virov, ustvarjanja učinkovitih povezav in racionalne organizacije dejavnosti in da naj se v ospredje prostorsko načrtovalskih procesov postavi človek in kakovost njegovega bivanja. V razvoju mest pa je pomembno takšno načrtovanje, da bodo mesta prijetna za bivanje, privlačna zaradi vsebin in gospodarsko uspešna. Izpostavila je še, da bodo imeli na MNVP, v sklopu Programa evropske kohezijske politike 2021 – 2027, razpise v zvezi z vsebinami zelene preobrazbe za podnebno nevtralnost in trajnostni razvoj lokalnih območij, ki bodo podpirali doseganje ciljev prostorske politike. In še: “Na Ministrstvu za naravne vire in prostor smo zadovoljni, da so mesta aktivna pri iskanju rešitev za spopadanje s podnebnimi izzivi. To dokazuje tudi vaša udeležba na današnjem Urbanem forumu”.
Blaž Golob iz GFS inštituta je poudaril, da vsak od navzočih na forumu predstavlja enega izmed pomembnih deležnikov za razvoj mest, da se lahko vprašamo, kje smo danes, kje so priložnosti, kakšne rešitve imamo in kje so mesta kot poganjalec razvoja. Posebej je poudaril vlogo mestnih občin, ki izhaja že iz Ustave, in sicer, da so generator nadaljnjega razvoja in projektov.
Sledila je predstavitev osrednjega gosta Ibona Zugastija, direktorja podjetja Prospektiker Mondragon, ki je predstavil primer preobrazbe nekoč industrijskega mesta Bilbao (Španija), ki je doživelo razcvet z dobro strategijo in vizijo mesta.
Navzoče je nagovorila tudi Andreja Katič, državna sekretarka Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj (MKRR), ki je izpostavila, da so mesta pomemben partner države in da so nosilec razvoja države in regije ter tudi manj urbanih okolij v svoji okolici. MKRR pozdravlja prenovo Strategije prostorskega razvoja Slovenije, ki ohranja policentrični razvoj Slovenije. Izrazila je, da je kljub temu, da se Slovenija sooča s pritiski centralizacije, prednost Slovenije v tem, da ima dobro razvita mesta in da je pomembno, da država ostane enakomerno poseljena. Za dosego tega cilja so potrebna vlaganja v odročna območja, v ustrezno digitalno povezanost ter v ohranjanje delovnih mest. Nadalje je državna sekretarka povedala, da se pripravlja prenova Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja in vabi vse navzoče k sodelovanju pri nastanku nove zakonodaje.
Svoje poglede prehoda na zeleno, digitalno, odporno in pravično ter uspešne »zelene« projekte so na forumu predstavile Mestna občina Kranj (Tomaž Lanišek), Mestna občina Ljubljana (Nataša Jazbinšek Seršen) in Mestna občina Velenje (Karla Sitar). Na forumu so sodelovali tudi deležniki za razvoj mest, ki so predstavili svoje poglede, rešitve in primere dobrih praks – Urbanistični inštitut RS (Igor Bizjak), Premogovnik Velenje d.o.o. (Marko Mavec), podjetje Mega-M d.o.o. (Matej Meža), Inštitut za politike prostora (Nela Halilović) ter podjetje A1 Slovenija d.d. (Marjana Senčar Srdič in Simon Albiani).
Osrednji del dogodka je bil namenjen okrogli mizi, na kateri so sodelovali župan Mestne občine Celje Matija Kovač, župan Mestne občine Velenje Peter Dermol, podžupan Mestne občine Ljubljana Dejan Crnek, podžupan Mestne občine Novo mesto Urban Kramar, direktor občinske uprave Mestne občine Ptuj Alen Jevtović, predstavnik Mestne občine Kranj Tomaž Lanišek, Blaž Golob iz Inštituta GFS in generalni direktor Direktorata za prostor in graditev na MNVP Georgi Bangiev. Udeleženci so razpravljali o preprekah in realizaciji projektov v mestih in njihove umestitve v prostor ter kako se soočati in premagovati izzive na poti do zelene, digitalne, odporne in pravične preobrazbe mest.
