Pokrajinska zakonodaja

Državni svet Republike Slovenije je na 3. seji 15. 2. 2023 sprejel sklep, da iz zakonodajnega postopka umika predloge pokrajinske zakonodaje. V obrazložitvi sklepa je med drugim navedeno: “Predlogi zakonov, v pripravo katerih je bilo vloženega ogromno truda, predstavljajo dobro osnovo za nadaljevanje procesa ustanovitve pokrajin, a bi bilo pred končnim odločanjem v Državnem zboru treba o ureditvi odprtih vprašanj smotrno opraviti dodatna posvetovanja in analize predloženih zakonskih rešitev tako v okviru Državnega sveta kot tudi z drugimi ključnimi deležniki (npr. Vlada Republike Slovenije, poslanci Državnega zbora, reprezentativna združenja občin, strokovna javnost itd.).”

Po opravljenih dodatnih usklajevanjih glede vsebine pokrajinske zakonodaje bo Državni svet v skladu s svojo ustavno pristojnostjo ponovno odločal o vložitvi predlogov pokrajinske zakonodaje v zakonodajno proceduro septembra 2023.

Vlada je 18. 8. 2022 v Državni zbor posredovala odklonilna stališča do pokrajinske zakonodaje. Povzetek mnenj Vlade je objavljen tukaj.

Na tej povezavi je objavljeno stališče strokovne službe ZMOS do pokrajinske zakonodaje.

Državni svet je 6. 7. 2022 v zakonodajni postopek vložil predloge pokrajinske zakonodaje.

Predlog Zakona o ustanovitvi pokrajin predvideva ustanovitev 15 pokrajin in poseben status Mestne občine Ljubljana. Pokrajine bi začele delovati 1. 3. 2025.

Predlog Zakona o pokrajinah določa naloge pokrajin in njihove organe ter način sprejemanja odločitev. V skladu s 143. členom Ustave so pokrajine pristojne za:
– naloge širšega lokalnega pomena in
– z zakonom določene naloge regionalnega pomena ter
– upravne naloge iz državne pristojnosti, ki v skladu z zakonom, ki ureja pokrajine, spadajo v področja nalog pokrajine.

Naloge regionalnega pomena po svoji naravi niso lokalnega pomena, niso pa tudi državnega pomena; so vmesnega – regionalnega pomena. Delovna področja izvirnih nalog pokrajine so opredeljena na področjih regionalnega razvoja gospodarstva in energije, okolja, prostora, prometa, kmetijstva in gozdarstva, šolstva in športa, visokega šolstva in znanosti, področju kulture, zdravja, dela, družine in socialnih zadev, zaščite in reševanja. Predlog zakona vsebuje splošno opredelitev nalog pokrajine oziroma področij, na katerih bodo te naloge opredeljene s področnimi zakoni.

S predlogom zakona je predvidena (postopna) odprava dvotirnega upravnega sistema, v okviru katerega državne naloge na lokalni ravni izvajajo upravne enote. Naloge slednjih bodo prenesene na pokrajinske uprave, ki bodo za zagotovitev teritorialne dostopnosti upravnih nalog ustanovile enote pokrajinske uprave na območju sedanjih upravnih enot. Predlog zakona zagotavlja pokrajini pravni status pravne osebe javnega prava in načeloma premoženjsko in finančno avtonomijo.

S predlogom zakona so kot pokrajinski organi določeni pokrajinski svet, predsednik pokrajine, nadzorni odbor pokrajine in svet občin. Najvišji organ odločanja o vseh zadevah iz pristojnosti pokrajine je pokrajinski svet. Izvršilni organ pokrajine je predsednik pokrajine. Upravne naloge za pokrajino opravlja pokrajinska uprava, organizirana v pokrajinskih upravnih organih po resornem načelu glede na pokrajinske pristojnosti. Predstojništvo pokrajinske uprave je po zgledu občinske ureditve deljeno med predsednikom pokrajine (usmerjanje in nadzorstvo) ter direktorjem pokrajinske uprave, ki je uradnik na položaju in ga imenuje predsednik pokrajine.

Predlog Zakona o financiranju pokrajin določa vire financiranja pokrajin. To so prihodki od dela dohodnine (predlog ne predvideva točnega deleža), davka na dohodek pravnih oseb in drugi davčni viri, določeni z zakoni, s katerimi se bodo prenesle naloge v pristojnost pokrajin, ter drugi viri, kot so plačila za storitve javnih služb, prihodki od premoženja, dodatna sredstva države in skladov Evropske unije ter zadolževanje.

Financiranje nalog iz izvirne pristojnosti pokrajine – to je nalog, ki so z zakonom opredeljene kot lokalne zadeve širšega pomena, in nalog regionalnega pomena, ki jih določa zakon – temelji na ugotovitvi obsega sredstev za financiranje teh nalog na prebivalca v državi in na izračunu primerne porabe posamezne pokrajine. Za izračun primerne porabe pokrajine se upoštevajo

• razmerje med površino posamezne pokrajine na prebivalca in površino celotne države na prebivalca,
• razmerje med deležem prebivalcev pokrajine, starih med 15 let in 24 let, v celotnem prebivalstvu pokrajine in deležem v državi,
• razmerje med deležem prebivalcev, starejših od 65 let, v celotnem prebivalstvu pokrajine in deležem v državi,
• indeks razvitosti pokrajine,
• povprečnina,
• število prebivalcev pokrajine.

Indeks razvitosti pokrajine je vključen zaradi spodbujanja skladnega regionalnega razvoja (več sredstev manj razvitim pokrajinam) in je razmerje med indeksom razvojne ogroženosti pokrajine in ponderirano aritmetično sredino indeksa razvojne ogroženosti v celotni državi. Povprečnino za naslednje proračunsko leto ugotovi ministrstvo, pristojno za finance, določi se z zakonom.

Predvidena je pravica pokrajine sproži spor pred arbitražo glede višine sredstev za financiranje prenesenih nalog iz državnega proračuna.

Mestne občine in občine lahko mnenja k predlogu pokrajinske zakonodaje pošljejo v Državni zbor do 8. 8. 2022.

Na podlagi iniciative Predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja in predsednika Državnega sveta Republike Slovenije Alojza Kovšce ter predsednikov Skupnosti občin Slovenije dr. Aleksandra Jevška, Združenja občin Slovenije Roberta Smrdelja ter Združenja mestnih občin Slovenije mag. Gregorja Macedonija je skupina strokovnjakov, ki jo vodi izr. prof. dr. Boštjan Brezovnik (Pravna fakulteta Maribor) pripravila osnutek Zakona o pokrajinah (ZPok). ZMOS je 31. 7. 2019 pripravljavce predpisa seznanil s stališčem, ki v ospredje postavlja vprašanje vloge in pristojnosti mestnih občin.

13. avgusta je bil na portalu pokrajine.si objavljen spremenjen in dopolnjen osnutek ZPok, hkrati pa so pripravljavci objavili tudi osnutek Zakona o ustanovitvi prokrajin (ZUPok), ki je predvideval ustanovitev 11 pokrajin s sedeži v 11 mestnih občinah.

Občine in drugi deležniki so lahko pripombe in predloge na osnutek zakonskega besedila oddali do 30. oktobra 2019. V mesecu septembru so potekali posveti na temo predloga pokrajinske zakonodaje v/na Novem mestu, Ptuju, Postojni in Kranju.

17. oktobra je strokovna skupina objavila zadnji verziji ZPok in ZUPok. Poglavitne spremembe so pri teritorialni delitvi, kjer se predlaga ustanovitev 10 pokrajin in dveh mest s posebnim statusom.

4. novembra je potekal posvet na temo pokrajinske zakonodaje pri predsedniku republike, ki se ga je udeležil tudi predsednik ZMOS mag. Gregor Macedoni. Posnetek posveta je dostopen tukaj, poudarki stališč mestnih občin, ki jih je predstavil predsednik ZMOS, pa tukaj.