Predlog tretjega proti-korona paketa
Objavljen je predlog tretjega proti-korona paketa (PKP3) oziroma predlog Zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 (ZIUOOPE), ki je dostopen tukaj.
V 5. členu je predvideno povečanje največjega možnega obsega zadolževanja občin, in sicer s trenutnih 8 % na 10 % realiziranih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov občinskega proračuna v letu pred letom zadolževanja. V 6. členu zakon ureja združljivost funkcij županov in drugih funkcionarjev s funkcijami v združenjih občin. Obe določbi sta v predlogu zakona predvideni kot odstop od trenutno veljavnih zakonskih določb, ukrepa sta začasne narave in naj bi potekla 31. decembra 2020 (9. člen). V ZMOS smo mnenja, da je neustrezno, da sta ti določbi zgolj začasne narave, in da bi moral PKP3 trajno spremeniti Zakon o financiranju občin oziroma Zakon o lokalni samoupravi.
V nadaljevanju podajamo pregled določb, ki so relevantne za delo mestnih občin:
| Člen | Vsebina |
| 5 | Ne glede na drugi odstavek 10.b člena Zakona o financiranju občin se lahko občina v tekočem proračunskem letu zadolži, če odplačilo obveznosti iz naslova posojil (glavnice in obresti), finančnih najemov in blagovnih kreditov (obrokov) ter potencialnih obveznosti iz naslova izdanih poroštev za izpolnitev obveznosti posrednih proračunskih uporabnikov in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je občina, v posameznem letu odplačila ne preseže 10 % realiziranih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov občinskega proračuna v letu pred letom zadolževanja, zmanjšanih za prejete donacije, transferne prihodke iz državnega proračuna za investicije in prejeta sredstva iz proračuna Evropske unije ter prihodke režijskih obratov. |
| 6 | Ne glede na 86.a člen Zakona o lokalni samoupravi, lahko, če ni v aktih združenj določeno drugače, združenje zastopa eden od županov občin ustanoviteljic, člani organov upravljanja in nadzora pa so lahko poleg županov tudi drugi funkcionarji občin ustanoviteljic. |
| 13 | (1) Pravico do subvencije po tem zakonu lahko uveljavlja delodajalec, ki: – je pravna ali fizična oseba in ki je bil v Poslovni register Slovenije vpisan pred 13. marcem 2020 ter zaposluje delavce na podlagi pogodbe o zaposlitvi za polni delovni čas in – po njegovi oceni najmanj 10 % zaposlenim mesečno ne more zagotavljati najmanj 90 % dela. (2) Do subvencije niso upravičeni neposredni ali posredni uporabniki proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 višji od 50 %. …. |
| 43 | (podaljšanje veljavnosti pogodb za posebne linijske prevoze) Ne glede na določbe ZJN-3 se veljavne pogodbe ali veljavni okvirni sporazumi za izvajanje posebnih linijskih prevozov, sklenjeni z veljavnostjo do 1. septembra 2020 z gospodarskimi subjekti, ki jim je zaradi ukrepov države in zaradi širjenja bolezni v obdobju trajanja razglašene epidemije nalezljive bolezni Covid-19, na območju Republike Slovenije, izvajanje storitev po veljavnih pogodbah ali okvirnih sporazumih onemogočeno ali pa je bistveno otežkočeno, lahko brez javnega razpisa podaljšajo do 1. septembra 2021. |
| 54 | (pomoč izvajalcem socialnovarstvene storitve pomoči na domu) (1) Izvajalcem socialno varstvene storitve pomoč družini na domu iz tretjega odstavka 15. člena Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 ….), ki zaradi epidemije opravljajo storitev v bistveno zmanjšanem obsegu, se iz proračuna Republike Slovenije krije strošek neizvedene storitve v višini 80 %. (2) Kot neizvedena storitev se šteje zmanjšanje neizvedene storitve glede na povprečje izvedene storitve januarja in februarja 2020. (3) Bistveno zmanjšanje obsega izvajanja storitve iz prvega odstavka tega člena pomeni vsaj 20 % zmanjšanje prihodkov iz naslova opravljanja socialno varstvene storitve pomoč družini na domu v mesecu marcu ali aprilu ali maju 2020 v primerjavi s povprečnimi mesečnimi prihodki v mesecu januarju in februarju 2020. …. |
| 68 | (dodatek za nevarnosti in posebne obremenitve) (1) Pripadnik Civilne zaščite ali državljan, ki je vpoklican k opravljanju nalog za zajezitev epidemije COVID-19, je upravičen do dodatka za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije COVID-19 (v nadaljnjem besedilu: dodatek), in sicer v višini 30 eurov dnevno. (2) Ne glede na prejšnji odstavek je vpoklicani pripadnik Civilne zaščite ali državljan, ki prostovoljno sodeluje pri opravljanju nalog zaščite, reševanja in pomoči, upravičen do dodatka, ki ga je ali bi ga ob plači prejemal od delodajalca, in sicer za čas vpoklica. V tem primeru se za vpoklicanega posameznika delodajalcu prizna povračilo izplačanega nadomestila plače vključno z dodatkom. (3) Sredstva za dodatek iz tega člena se zagotovijo iz proračuna Republike Slovenije. |
| 78 | (Plačilo izvajalcem zdravstvene dejavnosti zaradi izpada opravljanja dejavnosti) (1) Proračun Republike Slovenije izvajalcem zdravstvene dejavnosti, socialno varstvenim zavodom in vzgojno-izobraževalnim zavodom, ki v skladu z zakonom, ki ureja dravstveno dejavnost, opravljajo zdravstveno dejavnost v mreži javne zdravstvene službe in jim je bilo onemogočeno izvajanje pogodbenih obveznosti z ZZZS na podlagi predpisa, ki ureja začasne ukrepe na področju zdravstvene dejavnosti za zajezitev in obvladovanje epidemije COVID-19, izvede povračilo sredstev v višini 80 % razlike med polno vrednostjo mesečnega dogovorjenega pogodbenega programa za leto 2019 (brez ločeno zaračunljivih materialov in storitev) in realizirano vrednostjo programa v letu 2020, ki so jo izvajalci sporočili ZZZS v cenah za tekoče leto. Izvajalci zdravstvene dejavnosti v mreži javne zdravstvene službe lahko zahteva povračilo sredstev za obdobje od uveljavitve predpisa iz prejšnjega stavka do konca trajanja epidemije COVID-19. (2) Način izračuna, ki upošteva kot osnovo za izplačilo realizirani program v enakem časovnem obdobju v letu 2019, postopek in roke za uveljavitev povračila iz proračuna Republike Slovenije določi minister, pristojen za zdravje. (3) ZZZS v letu 2020 ne izvaja poračunov pri obdobnih obračunih. (4) Izvajalec iz prvega odstavka tega člena v primeru uveljavljanja sredstev iz tega člena ne more uveljavljati zahtevkov iz naslova ukrepov, ki veljajo za dejavnost gospodarstva. |
| 79 | (oprostitev plačila staršev za vrtec) (1) Starši, katerih otroci od 18. maja 2020 do 30. junija 2020, ne bodo obiskovali vrtca, so za čas, ko otrok ne obiskuje vrtca, oproščeni plačila za vrtec. Višino znižanega plačila staršev za vrtec, ki jim je določena v skladu z odločbo pristojnega centra za socialno delo, krije proračun Republike Slovenije. Zasebni vrtci, ki se financirajo v skladu s 34. členom Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. …) so upravičeni do kritja znižanega plačila staršev za vrtec iz državnega proračuna v višini plačila, ki bi jim bilo določeno, če bi bil otrok vključen v istovrstni program vrtca, ki izvaja javno službo na območju občine, v kateri ima zasebni vrtec ali njegova enota sedež. (2) Sredstva v višini oprostitve plačila staršev za vrtce, ki izvajajo javno službo, zagotavlja občina ustanoviteljica vrtca oziroma koncedentka za vse vključene otroke v ta vrtec, ne glede na občino stalnega prebivališča otrok. Ta sredstva se občinam povrnejo iz proračuna Republike Slovenije. (3) Zasebni vrtci, ki so financirani v skladu s 34. členom Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. …) uveljavljajo znesek v višini oprostitve plačila staršev neposredno od proračuna Republike Slovenije. |
Državni zbor bo obravnaval tudi predlog Interventnega zakona za odpravo ovir pri izvedbi pomembnih investicij za zagon gospodarstva po epidemiji COVID-19 (objavljen tukaj).
Predlog zakona določa kriterije za določitev pomembnih investicij za zagon gospodarstva po epidemiji, določa način delovanja in koordinacijo v postopkih pridobivanja dovoljenj, mnenj in odločitev na podlagi področnih predpisov, veljal bo do 31. 12. 2021 (1. člen). Vlada bo s sklepom na podlagi kriterijev določenih v tem zakonu, na predlog ministra za okolje in prostor določila pomembne investicije. Vrednost pomembne investicije mora biti nad 5.000.000,00 EUR (4. člen). Izdajanje mnenj, soglasij, dovoljenj ali drugih aktov državnih organov ali nosilcev javnih pooblastil, ki so potrebni za izvedbo pomembnih investicij, se izvaja prednostno (9. člen).
