Zakon o dolgotrajni oskrbi (avgust 2020/junij 2021)

Državni zbor je na seji 9. 12. 2021 sprejel Zakon o dolgotrajni oskrbi, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 196/21.

Vlada je 21. 6. 2021 v Državni zbor vložila predlog Zakona o dolgotrajni oskrbi (ZDO).

V obrazložitvi predloga je, med drugim, navedeno:

• 2. člen uvaja enotno definicijo DO, ki sledi enotni mednarodni definiciji, ki jo uporabljajo mednarodne institucije (WHO, OECD, EUROSTAT, Evropska komisija).
• DO se bo v skladu s predlogom ZDO opravlja v načinu opravljanja DO na domu ali DO v instituciji ali na način prejemanja denarnega prejemka. Posebna oblika je način oskrbovalca družinskega člana, ki se kombinira z možnostjo 21 dnevne nadomestne DO v instituciji.
• Predlog ZDO uvaja naslednje storitve DO: storitve osnovnih dnevnih opravil, storitve podpornih dnevnih opravil, storitve zdravstvene nege vezane na osnovna dnevna opravila, storitve za krepitev in ohranjanje samostojnosti in storitev e-oskrbe (glej 14. člen).
• Predlog ZDO predvideva obvezno vključitev v zavarovanje za DO, pri čemer bo Vlada v skladu s tem zakonom najkasneje do 30. junija 2024 pripravila popoln zakonodajni predlog posebnega zakona glede obveznega zavarovanja za DO, ki bo določil pogoje obveznega zavarovanja za DO.
• Predlog ZDO predvideva opravljanje DO v okviru javne mreže, pri čemer je za načrtovanje in razvijanje področja DO ter usklajevanje z drugimi področji zdravstvenega in socialnega varstva odgovorna država v sodelovanju s samoupravnimi lokalnimi skupnostmi. Predvideni so naslednji možni izvajalci:
  • javni zavodi;
  • druge pravne osebe, samostojni podjetniki posamezniki in fizične osebe, ki samostojno opravljajo dejavnost;
  • nosilci dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, ki opravljajo DO v načinu iz prve alineje drugega odstavka 57. člena tega zakona ter
  • oskrbovalci družinskega člana, kot poseben način opravljanja DO.

Členi, ki se nanašajo na občine, so:

• 5. člen – opredelitev izrazov
  • 4. Koncedent za opravljanje DO na domu je samoupravna lokalna skupnost.
• 6. člen – naloge Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnosti
  • (3) Samoupravna lokalna skupnost uresničuje svoje naloge na področju DO s tem, da:
    − v sodelovanju z Republiko Slovenijo razvija javno mrežo DO;
    − spremlja opravljanje DO in delovanje javne mreže DO na svojem območju.
  • (4) Samoupravna lokalna skupnost iz proračuna finančne zagotavlja vire za naloge iz prejšnjega
    odstavka.
• 67. člen – ustanovitev javnih zavodov za opravljanje DO
  • (1) Javni zavod za opravljanje DO ustanovi:
    − država za opravljanje za način opravljanja DO iz drugega odstavka 57. člena tega zakona ali
    − samoupravna lokalna skupnost za opravljanje DO na domu v obliki iz petega odstavka 57. člena tega zakona.
• 68. člen – materialni pogoji za delo
  • Ustanovitelj mora zagotoviti ustrezne materialne pogoje za delo javnega zavoda za DO in za razširitev zmogljivosti javnega zavoda za DO.
• 74. člen – koncesije v DO
  • (8) Koncesijo za opravljanje javne službe DO na domu podeli samoupravna lokalna skupnost s soglasjem ministrstva, pristojnega za socialno varstvo

ZMOS je mnenje na zakon podal julija 2021 in izpostavil predvsem neustrezen postopek priprave in sprejemanja zakona, kjer občine in njihova združenja niso bila vključena v vsebinsko pripravo.

Avgust 2020

Predlog Zakona o dolgotrajni oskrbi je objavljen na tej povezavi.

Predlog določa vzpostavitev dolgotrajne osrkbe (DO) kot novega sistema socialne varnosti, ki ga sestavlja obvezno socialno zavarovanje za DO z univerzalnimi pravicami in učinkovito mrežo izvajalcev DO. Za financiranje DO kot splošnega tveganja se uvaja obvezno socialno zavarovanje za DO. Nekateri ključni vidiki nove ureditve so:

• enotna definicija DO, ki sledi mednarodni definiciji (OECD, Eurostat, EK),
• oblike izvajanja storitev DO – formalna oskrba na domu in v instituciji, družinski član osrkbovalec,
• enotna merila in pogoji za upravičence in vstopni prag,
• definicija vrst storitev DO,
• določitev novega obveznega zavarovanja za DO,
• določitev pravic iz obveznega zavarovanja za DO,
• nova ocenjevalna lestvica za oceno upravičenosti do DO glede na kategorije upravičenosti (I.-V. kategorija),
• določitev pogojev za izvajalce storitev DO itd.

Občine so v predlogu zakona predvidene kot ustanoviteljice javnih zavodov in koncedentke za izvajanje dejavnosti DO v instituciji tipa A (bivalna enota, ki izvaja storitve DO v obsegu največ do 48 posteljnih kapacitet na eni lokaciji, pri čemer storitve zdravstvene nege v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja zagotavlja patronažna služba).

Predlog zakona tudi predvideva plačevanje prispevkov zavarovancev iz 21. in 24. točke prvega odstavka 15. člena ZZVZZ s strani občin, kar je v nasprotju z usklajenim predlogom Zakona o finančni razbremenitvi občin.

Predlog je v javni obravnavi do 5. 10. 2020, mestne občine lahko komentarje na ZMOS pošljejo do 30. 9. 2020.