Evropska komisija je objavila osmo kohezijsko poročilo
Evropska komisija je objavila 8. kohezijsko poročilo “Kohezija v Evropi do leta 2050”. V ospredju so tudi lokalni vidiki, načelo partnerstva, upravljanje na več ravneh in teritorialni pristopi.
Poročilo ugotavlja, da je evropska kohezijska politika (EKP) pripomogla k zmanjšanju razlik v EU. Ekonomsko modeliranje kaže, da bo leta 2023 BDP na prebivalca v manj razvitih regijah za 2,6 % višji zaradi podpore v okviru kohezijske politike v obdobju 2014–2020. Ta model tudi kaže, da se bo razlika med BDP na prebivalca v regijah, ki predstavljajo zgornji in spodnji decil, zmanjšala za 3,5 %. Pomembna je tudi ugotovitev, da v kohezijskih državah kohezijska sredstva predstavljajo čedalje večji delež vseh javnih naložb – v obdobju 2007-2013 je bil ta delež 34 %, v obdobju 2014-2020 pa že 52 % vseh javnih naložb.
Poročilo izpostavlja tudi pomen in vlogo lokalnih oblasti. Najprej ugotavlja, da sta vloga in zmogljivost podnacionalnih oblasti pri gospodarskem razvoju še vedno neenakomerni, čeprav občine (in drugod tudi regije) izvajajo večino javnih naložb, zlasti v zvezi z energetskim prehodom in prilagajanjem podnebnim spremembam. “Lokalne politike so še posebno pomembne v državah z velikimi notranjimi razlikami v gospodarski razvitosti. Lokalna in regionalna avtonomija se je v kohezijskih državah v zadnjih desetletjih počasi povečala, vendar je kljub temu manjša kot v preostali EU.”
Kohezijsko poročilo je pomembno predvsem z vidika, da ponuja pogled v prihodnost izvajanja EKP. V naslednjih 30 letih bo rast EU temeljila na zelenem in digitalnem prehodu, kar bo prineslo nove priložnosti, vendar bodo potrebne tudi velike strukturne spremembe, ki bodo verjetno povzročile nove regionalne razlike. Od načina upravljanja teh prehodov bo odvisno, ali bodo vse regije in vsi državljani, ne glede na to, kje živijo, lahko imeli koristi od teh prehodov. Socialni učinek cilja EU, da do leta 2050 postane podnebno nevtralna, se bo tako med regijami razlikoval in bo morda večji v regijah z visoko stopnjo revščine. Evropska komisija predvideva, da bo za to potrebna podpora v okviru instrumentov politike, kot je Sklad za pravični prehod.
Za mestne občine in občine je pomembno, da kohezijsko poročilo poudarja pomen teritorialnih pristopov, kot je npr. CTN. “Teritorialni instrumenti za vključevanje lokalnih akterjev v mestih, naseljih, na podeželju, obalnih območjih in otokih lahko skupaj z načelom partnerstva v okviru kohezijske politike pomagajo pri obravnavanju pritiskov na demokracijo s povečanjem odgovornosti za evropske politike.” V prihodnosti se napoveduje nadaljnja krepitev povezav med mesti in podeželjem ter vloge manjših mest pri podpiranju podeželskih območij.
Evropska komisija navaja, da je treba okrepiti ključna načela lokalnega in sodelovalnega uresničevanja, kot sta upravljanje na več ravneh in načelo partnerstva. Poleg tega bi bilo treba v celoti izkoristiti pristop k celostnemu teritorialnemu razvoju in namenski cilj politike „Evropa, ki je bliže državljanom“.
Povezave:
