Nekategorizirano – Stran 10 – Združenje mestnih občin Slovenije

Povprečnina – protest združenj občin zaradi zavrnitve spremembe povprečnine za leti 2022 in 2023

08/09/2022/in Nekategorizirano /by Zmos

Združenja občin (ZMOS, SOS, ZOS) so v luči draginje, ki močno obremenjuje poslovanje javnih zavodov in posledično proračune občin, pripravila skupen in argumentiran predlog za spremembo višine povprečnine za leto 2022. Ministrstvu za finance je bil poslan tako tudi predlog za spremembe Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2022 in 2023 (v nadaljevanju: ZIPRS2223), ki pa ga je ministrstvo zavrnilo.

Ministrstvo za finance je 6. 9. 2022 podalo odgovor, da sprememb višine povprečine za leto 2022 in ZIPRS2223 v tem delu ne bo. Združenja občin so izredno zaskrbljena, ker na temo zagotavljanja sredstev za financiranje zakonskih nalog občin ni bil vzpostavljen niti osnovni dialog (kot je bil z vsemi drugimi), na katerem bi Vlada pokazala interes za pomoč pri reševanju težav in izzivov občin, ki so posledica trenutnih razmer.

Združenja občin smo, tako vsako v svojem imenu kot tudi v skupnih nastopih, na pristojni ministrstvi (Ministrstvo za finance ter Ministrstvo za javno upravo) posredovala več pripomb, predlogov in mnenj v zvezi z navedeno tematiko, vendar odgovorov nismo prejeli, razen s strani nižjih uradnikov MF v zvezi z izračuni povprečnih stroškov za financiranje občinskih nalog za leti 2023 in 2024. To kaže na zanemarjanje vloge lokalne samouprave v sistemu državne ureditve. Posebej izpostavljamo ustavno vlogo mestnih občin in občin, ki predstavljajo vertikalno delitev oblasti in ki zagotavljajo številne javne službe, pomembne za normalno delovanje družbe. Občine so tako dolžne zagotoviti višja sredstva tudi za osnovne šole, vrtce, in druge javne zavode, kar vodi do situacije, da občine ne bodo zmožne izvajati predpisane naloge v skladu z zakonodajo.

Vlada je pripravil rebalans državnega proračuna in z njim tudi spremembe ZIPRS2223. S tem rebalansom so na odhodkovni strani vsem proračunskim uporabnikom zagotovili več sredstev kot do sedaj, saj so njihovi odhodki zaradi aktualne situacije višji. Tudi občine se srečujejo z nevzdržno rastjo stroškov, na katere nimajo vpliva. Zaradi nujnosti poglobljene in dialoške obravnave naših predlogov smo predsednika Vlade RS pozvali k takojšnjem sklicu sestanka na temo ZIPRS2223 (dopis je na voljo TU).

Združenja občin pripravila predlog nove povprečnine

30/08/2022/in Nekategorizirano /by Zmos

Združenja občin, tj. Združenje mestnih občin Slovenije, Združenje občin Slovenije in Skupnost občin Slovenije, so pripravila skupen predlog za dvig povprečnine v letu 2022 in za določitev nove povprečnine za leti 2023 in 2024 ter ga posredovale državnim organom.

Upoštevajoč medletno stopnjo inflacije združenja občin predlagajo, da se povprečnina za leto 2022 dvigne na 736,66 EUR. Za leto 2023 se predlaga določitev povprečnine v višini 776,40 EUR, za leto 2024 pa v višini 783,03 EUR.

Eno izmed ključnih vprašanj je upoštevanje inflacije pri določanju povprečnine. V preteklosti je bila inflacija že upoštevana pri izračunu povprečnine, nato pa je bila v času nizke inflacije kljub nasprotovanju združenj občin iz sistema izračuna povprečnine izključena. Predlog združenj občin tako upošteva pričakovano medletno stopnjo inflacije, osnovo pa predstavljajo dejanski stroški občin na prebivalca v letu 2021.

Združenja občin se tudi strinjajo, da je potrebno pripraviti spremembe Zakona o financiranju občin, ki bodo naslavljale probleme »mestnih občin in drugih nepovprečnih občin«, na primer z novim korektorjem, ki bi naslovil obstoječa nesorazmerja.

Sestanek združenj občin z ministrom za okolje in prostor

29/08/2022/in Nekategorizirano /by Zmos

26. 8. 2022 je v Ljubljani potekal sestanek združenj občin z ministrom za okolje in prostor Urošem Brežanom.

Uvodoma je bilo dogovorjeno, da bodo v bodoče organizirani redni operativni sestanki med združenji občin in direktorji generalnih direktoratov, na katerih bodo obravnavane posamezne teme iz pristojnosti Ministrstva za okolje in prostor. Na prvem naslednjem sestanku, ki naj bi potekal septembra, bo tema izvajanje prostorske in gradbene zakonodaje.

Obravnavani sta bili še tematiki upravljanja z velikimi zvermi in črpanja sredstev iz Sklada za podnebne spremembe za občine v povezavi z ukrepi prilagajanja na podnebne spremembe. V kratkem bo v javni obravnavi predlog spremembe odloka o porabi sredstev Sklada za podnebne spremembe za obdobje do 2023, s katerim bo Vlada zagotovila sredstva za dodatne ukrepe. Minister je napovedal, da bodo pristopili k pripravi metodologije, ki bo opredelila natančnejše kriterije za vključevanje sofinanciranja ukrepov iz sklada, nato bo stekla tudi priprava novega odloka o porabi sredstev za naslednje obdobje.

Vlada ne podpira sprejetja pokrajinske zakonodaje

19/08/2022/in Nekategorizirano /by Zmos

Vlada je 18. 8. 2022 v Državni zbor posredovala stališča do pokrajinske zakonodaje. Sprejetja treh pokrajinskih zakonov Vlada ne podpira, predlaga pa “iskanje možnosti v smeri krepitve že vzpostavljenih institucij upravljanja na regionalni ravni in funkcionalne regionalizacije”.

V zvezi s predlogom Zakona o pokrajinah Vlada navaja naslednje pomisleke (povezava):

Glede na predviden obseg nalog bi bila pokrajinska reforma utemeljena v primeru ustanovitve manjšega števila večjih pokrajin, saj le teritorialno in prebivalstveno velike in fiskalno močne pokrajine lahko izvajajo obseg nalog, kot je predviden v predlogu zakona. Samo finančno samostojne in s fiskalno avtonomnostjo stimulirane pokrajine bi lahko dosegle želene učinke spodbujevalca razvoja v družbi. Zato je neskladje med velikostjo in močjo pokrajin in obsegom njihovih nalog v predlaganih zakonih očitna.
Vlada ocenjuje, da naj bi pokrajine opravljale le regionalne in ne tudi prenesenih državnih nalog, saj državni organi s svojo teritorialno organizacijo zagotavljajo za prebivalce vse storitve in tako ni razloga, da bi te naloge prenašali na samoupravne lokalne ali regionalne oblasti. Pokrajin ob ustanovitvi ne bi smeli obremeniti z obsežnejšim izvajanjem državnih funkcij. Poleg tega pri prenesenih državnih nalogah država ohrani regulativno in nadzorno funkcijo nad izvajanjem teh nalog, zato s samim prenosom na drugo oblast ne dosežemo samoumevne večje učinkovitosti ali manjših stroškov. Takšen prenos tudi ni decentralizacija nalog, temveč zgolj prerazporeditev na drug organ brez prenosa regulatornih pristojnosti, zato upravna teorija takšen prenos definira kot dekoncentracijo.
Vzpostavitev pokrajinske ravni bi zahtevala politično in upravno infrastrukturo (voljeni predstavniški organi, pokrajinska uprava) in leta prilagajanj tako državnih institucij kot občin. Zaradi ozemeljske majhnosti in razpršene poselitve Slovenije bo členitev na pokrajine zahtevala ne le politični, pač pa tudi zajeten finančni, kadrovski in organizacijski napor.

Vlada vidi priložnosti predvsem v krepitvi sedanjih regionalnih struktur in oblikovanju funkcionalnih regij, ki bi lahko postopoma premostile prepad med občinami in državo. Regionalni razvojni sveti regij bi na podlagi sprememb področne zakonodaje lahko postopoma dobivali nove pristojnosti (npr. sprejemanje regionalnih prostorskih načrtov, odločanje o delovanju regionalnih turističnih destinacij …), pri čemer bi država skupaj z novimi pristojnostmi zagotovila tudi sredstva za njihovo izvajanje.

V zvezi s predlogom Zakona o ustanovitvi pokrajin je mnenje Vlade (povezava), da ustanovitev 15 pokrajin z dodatno pokrajino s posebnim statusom razvodeni utemeljitve predlagatelja, da gre za teritorialno, upravno politično in fiskalno decentralizacijo. Ta namreč ni sama sebi namen, ampak v funkciji pospešenega razvoja države. Razvojni gospodarski in finančni učinki decentralizacije bi morali biti po reorganizaciji večji, kot če te ne bi bilo. Pri predlagani fragmentaciji pa se kaže izrazito nesorazmerje med velikostjo posameznih enot in predvidenim obsegom nalog, ki naj bi jih te opravljale. Vlada nasprotuje tudi posebnemu statusu in izločitvi Mestne občine Ljubljane (MOL) iz sosednjih pokrajin, saj bi “navidezno simbolno pomemben poseben položaj v praksi pomenil nepremostljivo oviro”, kjer bi bila MOL povsem odvisna od sosednjih pokrajin, ki so glede na položaj Ljubljane in na dnevna migracijska gibanja generator regionalnih problemov, predvsem okoljskih in prometnih.

Glede predloga Zakona o financiranju pokrajin (povezava) Vlada meni, da predlog zakona skoraj v celoti povzema model financiranja občin v Sloveniji in ne predlaga bistvenih kvalitativnih vsebinskih sprememb oziroma modalitet. Predlog zakona ne omogoča avtonomnosti na področju financiranja pokrajin, saj gre za tako imenovane »odstopljene oziroma deljene« davke, določene kot izvirni prihodki pokrajin, s čimer bi se položaj Slovenije na področju fiskalne decentralizacije v primerjavi z ostalimi državami znotraj EU še poslabšal, kar je med drugim tudi kritika predlagatelja v uvodnem delu gradiva. Kot vir financiranja pokrajin je navedena dohodnina, pri čemer pa ni določen delež. 54% dohodnine, zbrane v Republiki Sloveniji, je izvirni prihodek občin, predlagatelj pa ne pojasni, ali gre za razliko oziroma ustrezen odstotek od preostanka, ali pa gre celo za poseganje v financiranje občin. Zaradi majhnih pokrajin temelji predlagani sistem financiranja izključno na solidarnosti, zato te pokrajine ne bi bile sposobne izvajati velikih infrastrukturnih in razvojnih projektov.

Problematika odvoza povoženih živali (posodobitev)

12/08/2022/in Nekategorizirano /by Zmos

Po protestu Združenja mestnih občin Slovenije in Skupnosti občin Slovenije bo odvoz povoženih živali s cest še naprej izvajan v okviru javne veterinarske službe, ki se financira iz proračuna države.

Nova (stara) ureditev velja od 12. 8. 2022 dalje. Trupla povoženih prostoživečih živali, pri katerih ne obstaja sum bolezni, zbira Veterinarsko higienska služba pri Nacionalnem veterinarskem inštitutu. Povoz domačih in prostoživečih živali na cestah in železnicah lahko najditelj povožene živali sporoči direktno na številko NVI VHS ali pa povoz prijavi na številko 112. Država naj bi v kratkem času dopolnila in uskladila zakonodajo, ki ureja to področje.

27. julija 2022 je v prostorih UVHVVR potekal sestanek na temo odvoza povoženih živali s cest in železnic. Naloga, ki jo je do 1. 7. 2022 opravljala Veterinarsko higienska služba in financirala država, naj bi zaradi nove Uredbe o načinu, predmetu in pogojih izvajanja gospodarske javne službe ravnanja z živalskimi stranskimi proizvodi kategorije 1 in 2 (Uradni list RS, št. 44/22) prešla tudi na občine.

Sestanek je bil sklican z namenom dogovora o poteku prenosa obveznosti na upravljavce cest, v tem okviru tudi na občine. S strani združenj občin, tj. ZMOS in SOS, je bil postopek sprejemanja uredbe označen kot nesprejemljiv. Iz predloga uredbe, ki je bila v javni obravnavi januarja, sprejeta pa marca 2022, ni bilo mogoče razbrati, da predvideva nove stroške za občine. Prav tako v obrazložitvi uredbe niso bile navedene posledice za občinske proračune. Gre za netransparenten postopek, v katerem je država brez sodelovanja občin odločala o njihovem položaju, s čimer so bila kršena demokratična in ustavna načela.

Zaradi tega sta ZMOS in SOS na sestanku izpostavila, da je potrebno razpravo usmeriti v način sprejemanja uredbe in v ureditev sistema, ki ne bo dodatno obremenjeval občin, še manj pa določal novih finančnih obveznosti brez njihove vednosti, nato pa so predstavniki obeh organizacij sestanek protestno zapustili. ZMOS in SOS sta na ministra za okolje in prostor, ki je pristojen za prej omenjeno uredbo, že naslovila urgentni dopis s pozivom za sestanek in razrešitev problematike odvoza povoženih živali kot tudi samega načina sprejemanja uredbe.

Preko 1000 novih javnih najemnih stanovanj iz sredstev NOO

27/07/2022/in Nekategorizirano /by Zmos

Ministrstvo za okolje in prostor je izdalo odločbe o odobritvi sofinanciranj projektov zagotavljanja javnih najemnih stanovanj iz Načrta za okrevanje in odpornost (NOO). Ministrstvo je odločbo o sofinanciranju izdalo 34 projektom, ki skupno zagotavljajo pridobitev 1036 javnih najemnih stanovanj. Skupna višina nepovratnih sredstev znaša 60 milijonov evrov.

Javni razpis za dodelitev sredstev s področja komponente 16: Stanovanjska politika, investicija: Zagotavljanje javnih najemnih stanovanj je bil objavljen 15. 4. 2022, rok za oddajo vlog je bil 31. 5. 2022 (povezava do razpisa). Na razpis je 27 deležnikov skupno posredovalo 43 vlog za sofinanciranje projektov. Strokovna komisija je ugotovila, da je bilo med prejetimi vlogami 34 formalno popolnih, 8 nepopolnih in ena, ki se je zaradi manjkajočih obveznih prilog zavrgla. Vseh 8 vlagateljev, ki so vložili formalno nepopolne vloge, je pravočasno in skladno z zahtevami posredovalo dopolnitve, zato je v strokovni pregled in ocenjevanje prišlo 42 vlog, ki so bile razvrščene po številu točk in po datumu vložitve vloge.

Vsa pridobljena stanovanja se bodo upravičencem oddajala prek javnih razpisov in po neprofitni najemnini, s čimer bo investicija pomembno prispevala k olajšanju dostopa do primernih stanovanj v Sloveniji.

Prednost pri vrednotenju vlog so imele investicije, ki zagotavljajo energijsko najučinkovitejše rešitve. Tako bo 82 % pridobljenih stanovanj izpolnjevalo zahteve najvišjega razreda energetske učinkovitosti A1, s čimer se zagotavlja nizko porabo energije in nižje obratovalne stroške za najemnike.

Z vidika spodbujanja skladnega regionalnega razvoja so se dodatne točke dodelile tudi projektom na obmejnih problemskih območjih. Prostorska razmestitev pridobljenih stanovanj po statističnih regijah bo tako naslednja (na področju Pomurske in Zasavske regije vloge niso prispele): Podravska: 404, Obalno-kraška: 166, Jugovzhodna Slovenija: 112, Koroška: 101, Savinjska: 82, Osrednjeslovenska: 80, Posavska: 37, Goriška: 24, Gorenjska: 20, Primorsko-notranjska: 10.

Ministrstvo za infrastrukturo objavilo napovedi razpisov

19/07/2022/in Nekategorizirano /by Zmos

Ministrstvo za infrastrukturo je 19. 7. 2022 objavilo preglednico z napovedanimi objavami razpisov.

Preglednica je dostopna na tej povezavi. Vključeni so odprti razpisi iz sredstev evropske kohezijske politike (EKP) za obdobje 2014-2020, najava razpisov iz sredstev mehanizma za okrevanje in odpornost (NOO) ter tudi najave razpisov, ki bodo sofinancirani iz sredstev EKP za obdobje 2021-2027.

Razpisi, ki bodo omogočali sofinanciranje prenov stavb v javni lasti iz sredstev NOO in EKP 2021-2027 (stanovanjske stavbe, stavbe ožjega javnega sektorja, stavbe izjemnega upravnega pomena) bodo objavljeni do decembra 2023. Razpisa za področje uporabe obnovljivih virov energije pri daljinskih sistemih in za proizvodnjo električne energije bosta objavljena poleti 2023 (EKP 2021-2027). Decembra 2023 sta predvidena tudi razpisa za področje trajnostne mobilnosti na lokalni ravni in povezljivosti kolesarske infrastrukture na državni ravni (EKP 2021-2027). Več podrobnosti na zgornji povezavi.

Slovenija Evropski komisiji poslala predlog Sporazuma o partnerstvu za obdobje 2021-2027

18/07/2022/in Nekategorizirano /by Zmos

15. 7. 2022 je Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko Evropski komisiji uradno poslala predlog Sporazuma o partnerstvu za obdobje 2021-2027.

Predhodno sta Kohezijski regiji podali soglasje na vsebino Sporazuma o partnerstvu med Slovenijo in Evropsko komisijo za obdobje 2021–2027. Na sejah obeh regij sta sodelovala minister za razvoj in kohezijo dr. Aleksander Jevšek in državni sekretar na SVRK mag. Marko Koprivc, ki sta predstavila vsebino in obseg intenzivnega dela programiranja. Kohezijska regija Vzhodna Slovenija je soglasje k Sporazumu o partnerstvu podala na seji 6. 7., Kohezijska regija Zahodna Slovenija pa na seji 8. 7. 2022.

Sporazum o partnerstvu je strateški dokument, ki je namenjen kot vodilo pri pogajanjih o oblikovanju programov evropske kohezijske politike med državo članico in Evropsko komisijo. V nadaljevanju bo slednja ocenila dokument. Evropska komisija lahko poda pripombe na Sporazum o partnerstvu, dokument pa mora potrditi v štirih mesecih. V Sporazumu o partnerstvu so določeni cilji politik in na splošno opredeljene vsebine, ki bodo podprte z evropskimi sredstvi. Med drugim dokument vključuje tudi opredelitev uporabe teritorialnih pristopov.

Predvideno je nadaljevanje izvajanja mehanizma celostnih teritorialnih naložb (CTN) za izvajanje trajnostnega urbanega razvoja mestnih občin. Za to področje je potrebno skladno z evropsko zakonodajo nameniti najmanj 8 % sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj. Dokument navaja, da je bilo izvajanje CTN prepoznano kot primer dobre prakse na evropski ravni, zato bo izvajanje v obdobju 2021-2027 potekalo na enak način, in sicer po pristopu “od spodaj navzgor” preko mestnih občin oziroma ZMOS. Pristop CTN bo podpiral projekte zelene infrastrukture v urbanem okolju, področje trajnostne mobilnosti in učinkovite rabe prostora v mestih. Strateška podlaga ostajajo trajnostne urbane strategije mestnih občin.

Drugi teritorialni pristop bo t. i. lokalni razvoj oziroma CLLD. Izvajal se bo preko lokalnih akcijskih skupin, podporo bo prejel iz kohezijske politike, skupne kmetijske politike in skupne ribiške politike. Poudarek bo na razvoju podeželskih območij.

Regionalni razvoj bo podprt preko mehanizma dogovor za razvoj regij (DRR), ki bo temeljil na regionalnih razvojnih programih. Poudarek bo na večjih oziroma celovitih regijskih projektih.

Izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2021-2027 bo podrobneje opredelil Program za obdobje 2021-2027, ki bo predvidoma pripravljen in poslan Evropski komisiji v mesecu septembru.

Pokrajinska zakonodaja

11/07/2022/in Nekategorizirano /by Zmos

Državni svet je 6. 7. 2022 v Državni zbor vložil predloge treh zakonov, s katerimi bi se ustanovile pokrajine, določile njihove naloge in delovanje ter financiranje.

Predlog Zakona o ustanovitvi pokrajin predvideva ustanovitev 15 pokrajin in poseben status Mestne občine Ljubljana. Pokrajine bi začele delovati 1. 3. 2025.

Predlog Zakona o pokrajinah določa naloge pokrajin in njihove organe ter način sprejemanja odločitev. V skladu s 143. členom Ustave so pokrajine pristojne za:
– naloge širšega lokalnega pomena in
– z zakonom določene naloge regionalnega pomena ter
– upravne naloge iz državne pristojnosti, ki v skladu z zakonom, ki ureja pokrajine, spadajo v področja nalog pokrajine.

Naloge regionalnega pomena po svoji naravi niso lokalnega pomena, niso pa tudi državnega pomena; so vmesnega – regionalnega pomena. Delovna področja izvirnih nalog pokrajine so opredeljena na področjih regionalnega razvoja gospodarstva in energije, okolja, prostora, prometa, kmetijstva in gozdarstva, šolstva in športa, visokega šolstva in znanosti, področju kulture, zdravja, dela, družine in socialnih zadev, zaščite in reševanja. Predlog zakona vsebuje splošno opredelitev nalog pokrajine oziroma področij, na katerih bodo te naloge opredeljene s področnimi zakoni.

S predlogom zakona je predvidena (postopna) odprava dvotirnega upravnega sistema, v okviru katerega državne naloge na lokalni ravni izvajajo upravne enote. Naloge slednjih bodo prenesene na pokrajinske uprave, ki bodo za zagotovitev teritorialne dostopnosti upravnih nalog ustanovile enote pokrajinske uprave na območju sedanjih upravnih enot. Predlog zakona zagotavlja pokrajini pravni status pravne osebe javnega prava in načeloma premoženjsko in finančno avtonomijo.

S predlogom zakona so kot pokrajinski organi določeni pokrajinski svet, predsednik pokrajine, nadzorni odbor pokrajine in svet občin. Najvišji organ odločanja o vseh zadevah iz pristojnosti pokrajine je pokrajinski svet. Izvršilni organ pokrajine je predsednik pokrajine. Upravne naloge za pokrajino opravlja pokrajinska uprava, organizirana v pokrajinskih upravnih organih po resornem načelu glede na pokrajinske pristojnosti. Predstojništvo pokrajinske uprave je po zgledu občinske ureditve deljeno med predsednikom pokrajine (usmerjanje in nadzorstvo) ter direktorjem pokrajinske uprave, ki je uradnik na položaju in ga imenuje predsednik pokrajine.

Predlog Zakona o financiranju pokrajin določa vire financiranja pokrajin. To so prihodki od dela dohodnine (predlog ne predvideva točnega deleža), davka na dohodek pravnih oseb in drugi davčni viri, določeni z zakoni, s katerimi se bodo prenesle naloge v pristojnost pokrajin, ter drugi viri, kot so plačila za storitve javnih služb, prihodki od premoženja, dodatna sredstva države in skladov Evropske unije ter zadolževanje.

Financiranje nalog iz izvirne pristojnosti pokrajine – to je nalog, ki so z zakonom opredeljene kot lokalne zadeve širšega pomena, in nalog regionalnega pomena, ki jih določa zakon – temelji na ugotovitvi obsega sredstev za financiranje teh nalog na prebivalca v državi in na izračunu primerne porabe posamezne pokrajine. Za izračun primerne porabe pokrajine se upoštevajo

razmerje med površino posamezne pokrajine na prebivalca in površino celotne države na prebivalca,
razmerje med deležem prebivalcev pokrajine, starih med 15 let in 24 let, v celotnem prebivalstvu pokrajine in deležem v državi,
razmerje med deležem prebivalcev, starejših od 65 let, v celotnem prebivalstvu pokrajine in deležem v državi,
indeks razvitosti pokrajine,
povprečnina,
število prebivalcev pokrajine.

Indeks razvitosti pokrajine je vključen zaradi spodbujanja skladnega regionalnega razvoja (več sredstev manj razvitim pokrajinam) in je razmerje med indeksom razvojne ogroženosti pokrajine in ponderirano aritmetično sredino indeksa razvojne ogroženosti v celotni državi. Povprečnino za naslednje proračunsko leto ugotovi ministrstvo, pristojno za finance, določi se z zakonom.

Predvidena je pravica pokrajine sproži spor pred arbitražo glede višine sredstev za financiranje prenesenih nalog iz državnega proračuna.

Mestne občine in občine lahko mnenja k predlogu pokrajinske zakonodaje pošljejo v Državni zbor do 8. 8. 2022.

Sestanek združenj občin z ministroma za javno upravo in kohezijo

05/07/2022/in Nekategorizirano /by Zmos

5. 7. 2022 je potekal sestanek predstavnikov združenj občin z ministrico za javno upravo Sanjo Ajanović Hovnik in ministrom za razvoj in kohezijo dr. Aleksandrom Jevškom. Sestanka sta se s strani ZMOS udeležila predsednik Matjaž Rakovec in sekretar dr. Miloš Senčur.

Razprava je potekala o nadaljevanju dela Delovne skupine za lokalno samoupravo in o vključevanju združenj občin v pripravo državnih predpisov, o stanju izvajanja in programiranje evropske kohezijske politike ter o regionalizaciji države.

Predsednik ZMOS je izpostavil problematiko financiranja mestnih občin. Razlika med stroški zakonsko obveznih nalog mestnih občin in sredstvi, ki jih mestne občine prejmejo za njihovo izvajanje, v zadnjih letih znaša med 94 in 147 milijonov evrov. Izpostavil je nujnost spremembe sistema financiranja občin, ki mora zagotoviti pravično financiranje nalog mestnih občin oziroma odpraviti podfinanciranost mestnih občin.

Pozdravil je nadaljevanje dela Delovne skupine za lokalno samoupravo, ki se ji bo v bodoče pridružil še minister za razvoj in kohezijo, in izpostavil pomembnost pravočasnega vključevanja združenj občin v pripravo predpisov, kot to od vlade in Državnega zbora zahteva že 94. člen Zakona o lokalni samoupravi in Resolucija o normativni dejavnosti. Med drugimi zadevami je izpostavil vprašanje financiranja zasebnih vrtcev, kjer je potrebno zagotoviti vpliv mestnih in drugih občin na njihovo ustanavljanje in financiranje, ter vprašanje nerazumne nezdružljivosti funkcije župana s članstvom v nadzornih svetih oseb javnega prava, ki jih ustanovijo občine.

V zvezi z izvajanjem evropske kohezijske politike je izpostavil uspešnost izvajanja mehanizma celostnih teritorialnih naložb (CTN) za mestne občine in pozdravil načrte za njegovo nadaljevanje na enak način kot doslej, tj. s poudarjeno vlogo mestnih občin in ZMOS. Minister se je strinjal z oceno uspešnosti CTN in izjavil, da “žarnice, ki gori, se ne menja”.