Po protestu Združenja mestnih občin Slovenije in Skupnosti občin Slovenije bo odvoz povoženih živali s cest še naprej izvajan v okviru javne veterinarske službe, ki se financira iz proračuna države.

Nova (stara) ureditev velja od 12. 8. 2022 dalje. Trupla povoženih prostoživečih živali, pri katerih ne obstaja sum bolezni, zbira Veterinarsko higienska služba pri Nacionalnem veterinarskem inštitutu. Povoz domačih in prostoživečih živali na cestah in železnicah lahko najditelj povožene živali sporoči direktno na številko NVI VHS ali pa povoz prijavi na številko 112. Država naj bi v kratkem času dopolnila in uskladila zakonodajo, ki ureja to področje.

27. julija 2022 je v prostorih UVHVVR potekal sestanek na temo odvoza povoženih živali s cest in železnic. Naloga, ki jo je do 1. 7. 2022 opravljala Veterinarsko higienska služba in financirala država, naj bi zaradi nove Uredbe o načinu, predmetu in pogojih izvajanja gospodarske javne službe ravnanja z živalskimi stranskimi proizvodi kategorije 1 in 2 (Uradni list RS, št. 44/22) prešla tudi na občine.

Sestanek je bil sklican z namenom dogovora o poteku prenosa obveznosti na upravljavce cest, v tem okviru tudi na občine. S strani združenj občin, tj. ZMOS in SOS, je bil postopek sprejemanja uredbe označen kot nesprejemljiv. Iz predloga uredbe, ki je bila v javni obravnavi januarja, sprejeta pa marca 2022, ni bilo mogoče razbrati, da predvideva nove stroške za občine. Prav tako v obrazložitvi uredbe niso bile navedene posledice za občinske proračune. Gre za netransparenten postopek, v katerem je država brez sodelovanja občin odločala o njihovem položaju, s čimer so bila kršena demokratična in ustavna načela.

Zaradi tega sta ZMOS in SOS na sestanku izpostavila, da je potrebno razpravo usmeriti v način sprejemanja uredbe in v ureditev sistema, ki ne bo dodatno obremenjeval občin, še manj pa določal novih finančnih obveznosti brez njihove vednosti, nato pa so predstavniki obeh organizacij sestanek protestno zapustili. ZMOS in SOS sta na ministra za okolje in prostor, ki je pristojen za prej omenjeno uredbo, že naslovila urgentni dopis s pozivom za sestanek in razrešitev problematike odvoza povoženih živali kot tudi samega načina sprejemanja uredbe.

 

Ministrstvo za infrastrukturo je 19. 7. 2022 objavilo preglednico z napovedanimi objavami razpisov.

Preglednica je dostopna na tej povezavi. Vključeni so odprti razpisi iz sredstev evropske kohezijske politike (EKP) za obdobje 2014-2020, najava razpisov iz sredstev mehanizma za okrevanje in odpornost (NOO) ter tudi najave razpisov, ki bodo sofinancirani iz sredstev EKP za obdobje 2021-2027.

Razpisi, ki bodo omogočali sofinanciranje prenov stavb v javni lasti iz sredstev NOO in EKP 2021-2027 (stanovanjske stavbe, stavbe ožjega javnega sektorja, stavbe izjemnega upravnega pomena) bodo objavljeni do decembra 2023. Razpisa za področje uporabe obnovljivih virov energije pri daljinskih sistemih in za proizvodnjo električne energije bosta objavljena poleti 2023 (EKP 2021-2027). Decembra 2023 sta predvidena tudi razpisa za področje trajnostne mobilnosti na lokalni ravni in povezljivosti kolesarske infrastrukture na državni ravni (EKP 2021-2027). Več podrobnosti na zgornji povezavi.

 

Državni svet je 6. 7. 2022 v Državni zbor vložil predloge treh zakonov, s katerimi bi se ustanovile pokrajine, določile njihove naloge in delovanje ter financiranje.

Predlog Zakona o ustanovitvi pokrajin predvideva ustanovitev 15 pokrajin in poseben status Mestne občine Ljubljana. Pokrajine bi začele delovati 1. 3. 2025.

Predlog Zakona o pokrajinah določa naloge pokrajin in njihove organe ter način sprejemanja odločitev. V skladu s 143. členom Ustave so pokrajine pristojne za:
– naloge širšega lokalnega pomena in
– z zakonom določene naloge regionalnega pomena ter
– upravne naloge iz državne pristojnosti, ki v skladu z zakonom, ki ureja pokrajine, spadajo v področja nalog pokrajine.

Naloge regionalnega pomena po svoji naravi niso lokalnega pomena, niso pa tudi državnega pomena; so vmesnega – regionalnega pomena. Delovna področja izvirnih nalog pokrajine so opredeljena na področjih regionalnega razvoja gospodarstva in energije, okolja, prostora, prometa, kmetijstva in gozdarstva, šolstva in športa, visokega šolstva in znanosti, področju kulture, zdravja, dela, družine in socialnih zadev, zaščite in reševanja. Predlog zakona vsebuje splošno opredelitev nalog pokrajine oziroma področij, na katerih bodo te naloge opredeljene s področnimi zakoni.

S predlogom zakona je predvidena (postopna) odprava dvotirnega upravnega sistema, v okviru katerega državne naloge na lokalni ravni izvajajo upravne enote. Naloge slednjih bodo prenesene na pokrajinske uprave, ki bodo za zagotovitev teritorialne dostopnosti upravnih nalog ustanovile enote pokrajinske uprave na območju sedanjih upravnih enot. Predlog zakona zagotavlja pokrajini pravni status pravne osebe javnega prava in načeloma premoženjsko in finančno avtonomijo.

S predlogom zakona so kot pokrajinski organi določeni pokrajinski svet, predsednik pokrajine, nadzorni odbor pokrajine in svet občin. Najvišji organ odločanja o vseh zadevah iz pristojnosti pokrajine je pokrajinski svet. Izvršilni organ pokrajine je predsednik pokrajine. Upravne naloge za pokrajino opravlja pokrajinska uprava, organizirana v pokrajinskih upravnih organih po resornem načelu glede na pokrajinske pristojnosti. Predstojništvo pokrajinske uprave je po zgledu občinske ureditve deljeno med predsednikom pokrajine (usmerjanje in nadzorstvo) ter direktorjem pokrajinske uprave, ki je uradnik na položaju in ga imenuje predsednik pokrajine.

Predlog Zakona o financiranju pokrajin določa vire financiranja pokrajin. To so prihodki od dela dohodnine (predlog ne predvideva točnega deleža), davka na dohodek pravnih oseb in drugi davčni viri, določeni z zakoni, s katerimi se bodo prenesle naloge v pristojnost pokrajin, ter drugi viri, kot so plačila za storitve javnih služb, prihodki od premoženja, dodatna sredstva države in skladov Evropske unije ter zadolževanje.

Financiranje nalog iz izvirne pristojnosti pokrajine – to je nalog, ki so z zakonom opredeljene kot lokalne zadeve širšega pomena, in nalog regionalnega pomena, ki jih določa zakon – temelji na ugotovitvi obsega sredstev za financiranje teh nalog na prebivalca v državi in na izračunu primerne porabe posamezne pokrajine. Za izračun primerne porabe pokrajine se upoštevajo

• razmerje med površino posamezne pokrajine na prebivalca in površino celotne države na prebivalca,
• razmerje med deležem prebivalcev pokrajine, starih med 15 let in 24 let, v celotnem prebivalstvu pokrajine in deležem v državi,
• razmerje med deležem prebivalcev, starejših od 65 let, v celotnem prebivalstvu pokrajine in deležem v državi,
• indeks razvitosti pokrajine,
• povprečnina,
• število prebivalcev pokrajine.

Indeks razvitosti pokrajine je vključen zaradi spodbujanja skladnega regionalnega razvoja (več sredstev manj razvitim pokrajinam) in je razmerje med indeksom razvojne ogroženosti pokrajine in ponderirano aritmetično sredino indeksa razvojne ogroženosti v celotni državi. Povprečnino za naslednje proračunsko leto ugotovi ministrstvo, pristojno za finance, določi se z zakonom.

Predvidena je pravica pokrajine sproži spor pred arbitražo glede višine sredstev za financiranje prenesenih nalog iz državnega proračuna.

Mestne občine in občine lahko mnenja k predlogu pokrajinske zakonodaje pošljejo v Državni zbor do 8. 8. 2022.

Mestna občina Velenje (MOV) je v okviru izvajanja mehanizma celostnih teritorialnih naložb prejela potrditev projekta “CTN – Rekonstrukcija avtobusnih postajališč in postavitev nadstrešnic nad parkirišči e-koles MOV”, s katerim bo rekonstruirala 9 avtobusnih postajališč in postavila 7 nadstreškov nad parkirišči za e-kolesa v lasti mestne občine.

MOV s številnimi projekti pospešuje razvoj urbane trajnostne mobilnosti in tako izboljšuje kakovost zraka v mestu. Med drugim omogočajo uporabo brezplačnega mestnega potniškega prometa Lokalc, uporabo koles, odpirajo nove kolesarske poti, izboljšujejo pešpoti, načrtujejo izgradnjo novih ter izboljšujejo pogoje za vsakodnevno trajnostno mobilnost, saj želijo Velenje razvijati v smeri mesta, bolj prijaznega za vse udeležence v prometu, ki je sodobno in trajnostno naravnano.

Namen preureditve avtobusnih postajališč je občane in obiskovalce spodbuditi k uporabi javnega potniškega prometa in razvijati trajnostne mobilnosti s kolesi, posredno pa zmanjšati stroške dnevne mobilnosti in izboljšati stanje okolja v mestnem središču. S hojo in kolesarjenjem nenazadnje krepimo tudi zdravje. Cilj MOV je urbano središče atraktivno urediti, zmanjšati emisije CO2 ter povečati možnosti za razvoj in promocijo trajnostne mobilnosti. Projekt bo predvidoma zaključen do konca letošnjega leta.

Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike in specifičnega cilja 4.4.1. »Razvoj urbane mobilnosti za izboljšanje zraka v mestih«. Skupna vrednost investicije je ocenjena na 539.225 evrov, od tega prispevek na programskem območju Vzhodna Slovenija znaša 226.043 evrov (180.835 evrov iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in 45.208 evrov državnih sredstev).

26. 5. 2022 je v celjskem Tehnoparku potekal strokovni Urbani forum z naslovno temo “Vode in mesta”.

S strani gostitelja, Mestne občine Celje, je prisotne uvodoma nagovoril pooblaščenec župana Stane Rozman, ki je orisal zgodovino mesta Celje in povezavo njegovega razvoja z reko Savinjo. Generalni direktor Direktorata za prostor, graditev in stanovanja na Ministrstvu za okolje in prostor Georgi Bangiev je poudaril, da je voda od nekdaj narekovala urbani razvoj in ga hkrati omejevala. “Trajnostni razvoj zahteva odgovorno ravnanje in upravljanje voda, elementi vode pa dokazano v mestih pomembno določajo kakovost življenja“. Predsednik ZMOS Matjaž Rakovec je izpostavil, da je Urbani forum za mestne občine posebej dragocen dogodek, saj omogoča razprave med deležniki in predstavitve dobrih praks na področju trajnostnega razvoja mest, kjer imajo mestne občine že na podlagi Ustave posebno vlogo. “Od rek in jezer pa do mestnih fontan in pitnikov – z vodnimi elementi lahko dosežemo boljšo kakovost življenja, bolj zdravo in sproščujoče okolje, večjo atraktivnost mesta za prebivalce in obiskovalce“.

Sledilo je izvrstno predvanje svetovno priznanega arthitekta prof. Borisa Podrecce, ki je predstavil poglede na vodo, podnebne spremembe ter svoje projekte na Dunaju, ki so vezani na vodo, bodisi na reko Donavo bodisi na elemente vode kot na primer fontane. Mag. Saša-Heath Drugovič, predsednica Odbora za evropske zadeve in mednarodno sodelovanje ZMOS je predstavila skupne izzive mestnih občin, vezane na urbani razvoj in vodo. V finančni perspektivi 2014-2020 je bilo pri izvajanju mehanizma CTN 30 % sredstev namenjenih projektom urbanega razvoja, ki so vezani na elemente vode, voda pa bo tudi v prihodnje pomembna pri projektih urbanega razvoja, saj so tovrstni ukrepi predvideni v trajnostnih urbanih strategijah mestnih občin, možno jih bo financirati tudi iz sredstev evropske kohezijske politike.

Roman Kramer, direktor Direkcije Republike Slovenije za vode, je predstavil namen hidrološko-hidravličnih študij in delovanje direkcije. Bistveno sporočilo je bilo, da čeprav občine pogosto direkcijo vidijo kot oviro pri razvoju, je pomen slednje predvsem zaščita občin, da razvoj na terenu upošteva vodo in tveganja za poplave. Zaključil je z mislijo, da je prostorsko načrtovanje priložnost za sožitje naselij in vode. Valentina Lavrenčič z Ministrstva za okolje in prostor je predstavila postopek priprave pomorskega prostorskega plana. Ta je formalno trajal 25 mesecev, vključeval je številne deležnike, ministrstva in vse štiri istrske občine. Prvič v zgodovini samostojne Slovenije je bil tako pripravljen celovit strateški prostorsko razvojni dokument, s katero je jasna razmestitev dejavnosti v prostoru, tj. na morju. Dr. Maja Simoneti z Ipop je poudarila, da se pomen narave in zelenih površin povečuje, predstavila je različne načine integracije vode v mestni prostor in podala strokovna priporočila. Luka Brulc, direktor prodaje podjetja Heliot d.o.o. je predstavil IoT (internet stvari/internet of things) rešitve, ki lahko prispevajo k boljšemu upravljanju z vodo, na primer s senzoriko na vodovodnih omrežjih, pri spremljanju kakovosti vode in zagotavljanju protipoplavne varnosti.

V naslednjem delu Urbanega foruma so mestne občine predstavile izzive, projekte in dobre prakse:

• mag. Miran Gajšek z Mestne občine Ljubljana je predstavil zgodovino in potenciale rečne plovbe ter pripravo OPPN za ureditev krožne plovne poti po reki Ljubljanici in Grubarjevem kanalu. “Vode so lahko multiplikativni dejavnik, ko vzamemo v zakup vse pogoje vseh sektorjev varstva okolja in ko začnemo celovito razmišljati o tem izjemnem (rečnem) potencialu, ki ga imamo.“
• Ana Kobe Tavčar z Mestne občine Nova Gorica je predstavila projekt URBiNAT, ki je sofinanciran v okviru programa Obzorje in s katerim v Novi Gorici naslavljajo območje ob vodotoku Koren ter pripravljajo načrte za njegovo revitalizacijo.
• Ivana Štrkalj je predstavila projekte Mestne občine Koper ob morski obali, kjer so z ureditvijo parkovnih in rekreacijskih površin ter tudi ukrepi trajnostne mobilnosti revitalizirali prej degradirano območje ter približali morje prebivalcem in obiskovalcem.
• Gregor Reichenberg, podžupan Mestne občine Maribor, je predstavil načrte razvoja ob Dravi, predvsem ureditev nabrežja Drave na Lentu in dravskega rekreacijskega obroča. S projekti, ki se sofinancirajo tudi preko mehanizma CTN, bo ustvarjen osrednji prostor, t. i. hrbtenica mesta, ki bo hkrati tudi alternativna infrastruktura v obliki “avtoceste” za pešce in kolesarje.
• Vida Kac z Mestne občine Velenje je predstavila sobivanje mesta z dvema vodama – reko Pako, kjer je bila pred leti urejena promenada Velenja, ki ima hkrati protipoplavno funkcijo, ter Velenjskim jezerom, kjer so degradirano območje uredili z novim Vista parkom in največjim prireditvenim odrom v državi.
• V Murski Soboti je mestna občina uredila območje ob Soboškem jezeru. Doris Gumilar je predstavila izvedbo dveh projektov, in sicer Expano (Vrata v Pomurje) ter ureditve Soboškega jezera,  s katerima se je revitaliziralo območje v velikosti 5,2 hektarja, ki sedaj privablja veliko število obiskovalcev in pomeni spodbudo za razvoj kraja in ustvarjanje novih delovnih mest.
• Janez Ziherl z Mestne občine Kranj je najprej predstavil izvedeni projekt ureditve mostu čez kanal reke Save, ki je bil predhodno za obiskovalce zaprt zaradi bližine hidroelektrarne, sedaj pa predstavlja prijetno sprehajalno pot in povezavo med starim mestnim jedrom, Savo in nakupovalnim območjem. Posebnost Kranja je tudi naravni kanjon Kokre v samem centru, kjer je v načrtu priprava odloka o varovanju kanjona in ureditve poti po njem.
• Sandi Marzidošek z Mestne občine Celje je spregovoril o izzivih vode v Celju. Mesto ureja Šmartinsko jezero, voda je blizu občanom na Savinjskem nabrežju, veliko vodnih elementov je bilo uporabljenih pri prenovi starega mestnega jedra.

Dogodek se je zaključil z okroglo mizo, na kateri so udeleženci izmenjali videnje o tem, kakšna bodo mesta v letu 2030.