Svet evropskih mest in regij (CEMR) je nedavno objavil novo poročilo z naslovom “Teritorialno upravljanje, pristojnosti in reforme v Evropi” oz. skrajšano TERRI. 

Kako se razvija zapletena mreža lokalnih in regionalnih oblasti v Evropi? Kako so se v zadnjih letih, ki so jih zaznamovale okoljske in zdravstvene krize, spremenile pristojnosti občin, okrožij in regij? Kateri primeri uspešnih teritorialnih reform so lahko navdih za druge? Da bi odgovorili na ta vprašanja, spoznajte novo digitalno poročilo TERRI. To spletno orodje prikazuje teritorialne reforme in trende decentralizacije v zadnjem desetletju v 40 državah. Analizira tudi spreminjajočo se naravo odnosov med državno in lokalno ravnjo oblasti.

V luči pandemije se letošnja izdaja poročila osredotoča na lokalne zdravstvene pristojnosti v različnih državah in ocenjuje vpliv epidemije COVID-19 na lokalne zdravstvene sisteme. TERRI vizualizira trende s številnimi grafikoni. Z le nekaj kliki lahko dostopate do profilov posameznih držav, interaktivnega zemljevida in priporočil oblikovalcem politik za izvedbo uspešnih teritorialnih reform. Na voljo je tudi edinstveno orodje za medsebojno primerjavo sistemov lokalne samouprave različnih držav.

Poročilo TERRI temelji na raziskavi CEMR, ki je od svojih združenj članic zbral podatke o stanju lokalnih in regionalnih oblasti po Evropi.

Trendi, ki preoblikujejo lokalno Evropo

Čeprav se razmere v različnih evropskih državah nujno razlikujejo, je bilo v poročilu TERRI ugotovljenih več skupnih trendov.

Evropo danes sestavlja 114.534 mest, 1058 pokrajin in okrožij ter 353 regij. V več državah so bile izvedene reforme, ki so zmanjšale število občin ali regij. Njihov cilj je bil običajno združiti zadevna ozemlja v večje enote. Na Portugalskem, v Albaniji, Estoniji, Latviji, Ukrajini in Turčiji so na primer drastično zmanjšali število občin, medtem ko sta Norveška in Francija znatno zmanjšali število regij.

Nacionalna združenja lokalnih in regionalnih oblasti postajajo osrednji akterji v teritorialnih reformah in zdravstvenih sistemih. Na področju zdravstvenega varstva imajo združenja v številnih evropskih državah ključno vlogo z dejavnostmi, kot so izmenjava strokovnih informacij in najboljših praks med svojimi člani ter pogajanja z nacionalnimi vladami o vlogah in proračunih na področju zdravstvenega varstva.

V številnih državah je prišlo do decentralizacije pristojnosti na področju zdravstvenega varstva. Ta se običajno kaže v povečanju pristojnosti lokalne ravni oblasti na področju zdravstvenega varstva in/ali v večjem usklajevanju zdravstvenega varstva med različnimi ravnmi oblasti.

To je le nekaj sprememb, ki vplivajo na lokalno življenje v naših mestih in občinah. Če želite izvedeti več, preberite poročilo TERRI na: terri.cemr.eu.

Vlada je sprejela “Nacionalno strategija za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij v skladu z načeli pravičnega prehoda”, ki predvideva prenehanje obratovanja šestega bloka TEŠ in pridobivanja lignita, v Savinjsko-Šaleški (SAŠA) regiji  najpozneje v letu 2033. V Velenju opozarjajo na neambiciozno zastavljen načrt ustvarjanja delovnih mest.

Sprejeta strategija je dostopna na tej povezavi. Strateški in operativni cilji pravičnega prehoda premogovne regije SAŠA so zgrajeni okrog 5 stebrov (pravičen energetski prehod; sanacija razvrednotenih območij; trajnostna mobilnost; trajnosten gospodarski razvoj in zaposlitve), določenih je 39 konkretnih ukrepov. Vlada je skupaj s sprejemom strategije naložila Ministrstvu za infrastrukturo, da pripravi Predlog zakona o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo pa mora pripraviti Predlog zakona o gospodarskem prestrukturiranju Savinjsko-Šaleške regije.

Župan Mestne občine Velenje (MOV) Peter Dermol je v svoji izjavi glede sprejete strategije za izstop iz premoga poudaril, da je bila Uprava Mestne občine Velenje pri pripravi strategije zelo aktivna, saj so podali konstruktivne pripombe, tematiko obravnavali na sejah sveta, kjer so sprejeli tudi vsebinske sklepe, ter jeseni 2021 pripravili zelo odmevno mednarodno razvojno konferenco kot prispevek pri iskanju pravičnejših rešitev za regijo.

Župan je izpostavil tako pozitivne strani strategije, ki so bile dodane na podlagi pripomb MOV, kot slabe oz. zaskrbljujoče zaveze, sprejete s strategijo – predvsem neambiciozno zastavljen načrt ustvarjanja delovnih mest. To pomeni, da bo za nadomestna delovna mesta morala poskrbeti regija oziroma občina sama, skupaj s poslovnimi subjekti, “saj ljudi ne bomo pustili na cedilu“.

V MOV menijo, da letnica 2033 za izstop iz premoga ni realna, saj do takrat v Sloveniji ne bo mogoče nadomestiti obstoječih virov električne energije. Skrb vzbujajoče je tudi, da strategija ne določa odgovornega organa, ki bo spremljal in usmerjal celotni proces ter ščitil interese premogovnih regij.

V preteklem tednu so s strani države na MOV prejeli nabor projektov, ki ni v skladu s projekti, ki jih je identificiral pripravljavec strategije, tj. podjetje Deloitte. Projekti lokalne skupnosti, ki so bili v času priprave strategije zelo visoko ocenjeni, v gradivo sploh niso vključeni. Med projekti je 13 projektov Skupine Holding Slovenske elektrarne, kar je v osnovi dobro. A kot je izjavil župan Dermol “Ne moremo pa pristati na to, da bi se sredstva, namenjena za prestrukturiranje regije, porabila za finančno sanacijo Skupine HSE, financiranje poskusnih projektov, od katerih ne vemo, če bomo kaj imeli, ter za financiranje nadomestnih energetskih virov. Sredstva se morajo vlagati v razvoj, odpiranje novih nadomestnih delovnih mest z višjo dodano vrednostjo.” V Velenju bodo še naprej vztrajali, da se morajo sredstva vlagati v razvoj, odpiranje novih nadomestnih delovnih mest z višjo dodano vrednostjo, saj se lahko le tako doseže pravičen prehod za ljudi. Ključno ostaja tudi vprašanje zagotavljanja ogrevanja prebivalstva.

MOV je identificirala naslednje projekte, ki bi prispevali k pravičnemu prehodu in bi morali biti sofinancirani iz Sklada za pravični prehod: Industrijsko-tehnološki inkubator, Center prihodnosti – celovita obnova Stare elektrarne, Poslovna cona Pesje, Zelena soseska za mlade družine Zlati grič, Vodikove tehnologije itd. Na predsednika vlade so v zvezi s tem poslali odprto pismo, saj je MOV v pripravo posameznih projektov že vložila veliko naporov in finančnih sredstev, obenem pa je najpomembnejše, da občine, kot ključni razvojni subjekti in tisti, ki ščitijo javni interes, ne smejo biti izločene iz procesov prestrukturiranja.

V četrtek, 6. 1. 2022, je na Brdu pri Kranju potekala 34. seja Skupščine Združenja mestnih občin Slovenije (ZMOS) na kateri je prvič sodeloval tudi župan nove Mestne občine Krško. Skupščina ZMOS je obravnavala izvajanje in programiranje kohezijske politike ter aktualna vprašanja.

Sejo je vodil predsednik ZMOS in župan Mestne občine Kranj Matjaž Rakovec. Po tem, ko se je decembra 2021 enajstim mestnim občinam pridružila še Mestna občina Krško, je njen župan Miran Stanko prvič sodeloval na seji Skupščine ZMOS. Izrazil je namero po včlanitvi v ZMOS in aktivnem sodelovanju v združenju. S strani ostalih županov in županje je prejel toplo dobrodošlico in podporo za včlanitev. Mestna občina Krško zapolnjuje vrzel v mreži mestnih občin na področju Posavja, v zvezi s podeljevanjem statusa mestne občine še drugim mestom v prihodnosti pa ZMOS zagovarja pristop, da se najprej opravi revizija pogojev iz 16. člena Zakona o lokalni samoupravi in bolj doreče sam postopek dodeljevanja tega statusa. Zaradi pravne praznine na tem področju je ZMOS na Ustavno sodišče vložil zahtevo za oceno ustavnosti omenjenega člena.

Skupščina ZMOS se je seznanila s stanjem izvajanja mehanizma celostnih teritorialnih naložb (CTN), ki zagotavlja evropska in državna sredstva za uresničevanje trajnostnih urbanih strategij. Do konca preteklega leta je bilo potrjenih že 79 projektov mestnih občin. Njihova investicijska vrednost presega 241 milijonov evrov, dodeljeno sofinanciranje pa znaša preko 131 milijonov evrov. Skupščina je potrdila nov seznam izbranih projektov urbane prenove, s tem pa je predvidena 100 % poraba evropskih sredstev iz mehanizma CTN.

Razprava je potekala tudi o programiranju evropske kohezijske politike za obdobje 2021-2027, kjer se ZMOS zavzema za nadaljevanje mehanizma CTN v nespremenjeni obliki, saj je mehanizem primer dobre prakse tudi na evropski ravni. Župani so kot ključni element uspešnosti navedli vlogo ZMOS pri objavi razpisov in izboru projektov CTN, s tem pa večjo vpetost mestnih občin v izvajanje kohezijske politike, ki nenazadnje vodi do bolj pripravljenih in celovitih projektov trajnostnega urbanega razvoja. Zato je bil sprejet sklep, da se na predsednika vlade naslovi zahteva za upoštevanje stališč mestnih občin pri programiranju mehanizma CTN, vključno z ohranitvijo vloge in nalog ZMOS pri izvajanju mehanizma.

Skupščina je obravnavala tudi različne aktualne zadeve. Višanje cen toplotne energije jasno kaže na nujnost zelenega prehoda, na državni ravni pa je potrebno doreči finančna sredstva, ki bodo občinam omogočila izvedbo projektov za uporabo alternativnih virov energije in manjšo odvisnost od fosilnih goriv. Na seji je potekala tudi izmenjava stališč glede različnih zakonodajnih predlogov.

Naslovna fotografija: visitkranj.com/Jošt Gantar

Geodetska uprava Republike Slovenije v okviru projekta »Program projektov eProstor« izdaja na vsaka dva meseca eNovice, v katerih najdete obvestila o novostih in dogodkih s področja projekta. »Program projektov eProstor« ima za dolgoročni cilj pospešiti in izboljšati procese na področju prostorskega načrtovanja, graditve objektov in upravljanja z nepremičninami, kar je možno doseči s povezljivimi, prosto dostopnimi in zanesljivimi zbirkami prostorskih podatkov. Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

Nedavno je bila objavljena 17. številka eNovic, ki je dostopna tukaj. Vabljeni k branju.