14. 5. 2021 je preko spleta in z lokacije v Lutkovnem gledališču v Mariboru potekal strokovni Urbani forum z naslovno temo »Zelene in varne stavbe naših mest: Energijska učinkovitost – Potresna varnost – Celovita prenova stavb«. Na dogodku, ki so ga soorganizirali ZMOS, Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) ter GFS Inštitut, so predstavniki mestnih občin, države, stroke, podjetij in nevladnih organizacij izmenjali poglede in predstavili prispevke, kako z novogradnjami in celovitimi prenovami do okolju prijaznih, udobnih in varnih stanovanjskih in drugih stavb.
Župan Maribora Aleksander Saša Arsenovič je kot gostitelj pozdravil udeležence in izpostavil dosežke trajnostnega urbanega razvoja v mestu v zadnjem obdobju. V Mariboru se izvajajo številni projekti, ki revitalizirajo urbana območja in jih povezujejo z zeleno infrastrukturo. Pri prenovah Mestna občina Maribor upošteva trajnostni pristop, vključno z izboljšanjem mobilnosti in zelenimi stavbami. Udeležence foruma je povabil k obisku mesta.
Matjaž Rakovec, predsednik ZMOS in župan Kranja, je v pozdravnem nagovoru izpostavil temeljno stališče združenja, da je treba preseči parcialno ukrepanje in zagotoviti celostni pristop k prenovam stavb v mestih. Te morajo upoštevati okoljske cilje in izboljšanje energetske učinkovitosti, a hkrati morajo prispevati tudi k večji varnosti, npr. s protipotresno prenovo, k socialnim vidikom, npr. starajoče družbe, in tudi zdravemu življenjskemu okolju. »Trajnostni razvoj mest niso samo okoljevarstveni ukrepi, čeprav so ti še kako pomembni, ampak tudi ukrepi, ki krepijo družbeno pravičnost in varnost vseh občanov, kar nenazadnje pomeni boljšo kakovost življenja«.
V imenu MOP je udeležence nagovorila mag. Aša Rogelj, namestnica generalnega direktorja Direktorata za prostor, graditev in stanovanja. Izpostavila je bližajoče se predsedovanje Slovenije Svetu EU, kjer bo novembra potekal sestanek evropskih ministrov za urbani razvoj, ki bodo predvidoma sprejeli Dogovor iz Ljubljane. V njem se bodo države dogovorile, kako bodo skupaj z mesti, Evropsko komisijo, Evropskim parlamentom in drugimi deležniki nadaljevali dobro prakso sodelovanja v okviru Urbane agende EU in s tem še naprej presegali ovire in podpirali mesta pri zelenem, pametnem in vključujočem razvoju. Pozdravila je, da se pogovarjamo o celostni obravnavi prenove in gradnje stavb. Država je že sprejela in pripravlja tudi nove predpise na tem področju. Ti bodo vplivali na izvajanje in financiranje prenov obstoječih stavb ter gradnjo novih.
V prvem sklopu predstavitev so bili predstavljeni pogledi stroke. Mag. Saša Heath-Drugovič je kot predstavnica ZMOS govorila o rešitvah in izzivih mestnih občin na področju obnove stavb. Kot ključno oviro za celovite prenove je navedla kratkovidno perspektivo, ki se usmerja v ukrepe s kratko povračilno dobo, ki pa so pogosto parcialni, hkrati pa tak pristop ne poudarja potrebe po dolgoročni strategiji. Poleg tega so izzivi vezani na kompleksne finančne spodbude, administrativne postopke in omejenost sredstev. Poudarila je, da so mestne občine na tem področju dosegle velik napredek. Pri projektih se usmerjajo v celovite pristope, ki dosegajo tudi večjo funkcionalnost stavb, vpliva pa se tudi na prometno in svetlobno onesnaženje. Temeljni predlog je, da se iz posamične prenove prestopi v skupnostno prenovo, da se preseže razdrobljenost po resorjih, predpisih, finančnih virih. Potrebno je vzpostaviti partnerski odnos vseh deležnikov, prenova stavb mora postati ključni nacionalni projekt, vzpostaviti bi morali enotno nacionalno točko. Obnove morajo biti celovite, zato je potrebno iz zgolj energetske prenove preiti v funkcionalno prenovo, ki pa vključuje tudi energetske cilje. Številni taki projekti so bili financirani tudi v okviru mehanizma celostnih teritorialnih naložb (CTN), ki ga mestne občine uspešno izvajajo od leta 2017 dalje.
Strokovne prispevke so predstavili še:
- Špela Videčnik, Ofis arhitekti, na temo celovitih gradenj in prenov stavb,
- Sašo Galonja, MOP, na temo prenove Pravilnika o učinkoviti rabi energije v stavbah in potresne varnosti stavb,
- Matjaž Dolšek, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, na temo strokovne naloge za pripravo programa za krepitev potresne odpornosti,
- Erik Potočar, Ministrstvo za infrastrukturo, na temo energetskih sanacij stavb v povezavi z drugimi tipi prenov.
Sledil je sklop predstavitev na temo možnosti financiranja ukrepov, kjer so sodelovali:
- mag. Mojca Šteblaj, SVRK, s prispevkom o virih evropske kohezijske politike in mehanizma za okrevanje in odpornost,
- Matjaž Stritih, SID Banka, ki je predstavil produkte za prenove in energetsko učinkovito gradnjo za občine,
- Tadeja Kovačič, Eko sklad, na temo možnosti financiranja energetske in drugih vrst prenov stavb za zasebne, pravne in javne subjekt, in
- Nino Novinec, iz podjetja Heliot (Sigfox) telekomunikacije d.o.o., na temo celovitega upravljanja stavb s pomočjo interneta stvari.
Zaključni sklop je ponudil predstavitve dobrih praks. Mag. Miran Gajšek iz Mestne občine Ljubljana (MOL) je predstavil potrebe protipotresnih prenov v Ljubljani. Uvodoma je izpostavil pomen sodelovanja 11 mestnih občin in razvojnih regij za izvajanje razvojnih regionalnih projektov. Težavo predstavlja sektorski pristop resornih ministrstev in atomizacija interesov na 212 občin, kar vodi v množico majhnih projektov, zavira pa izvajanje velikih, ključnih projektov za razvojni preboj cele države. MOL se zavzema za ustrezno financiranje protipotresnih ukrepov, saj je velik del Slovenije potresno zelo ogrožen. Sami izvajanje teh ukrepov spodbujajo tudi z občinskim prostorskim načrtom, ki dovoljuje, da se z OPPN-ji omogočijo investicije statične in energetske sanacije. Ljubljana je tudi financirala raziskovalni projekt protipotresnih rešitev za 15 najbolj ogroženih stolpnic.
Podžupanja Maribora Alenka Iskra, je predstavila projekt revitalizacije Vojašniškega trga in bližnjih objektov, ki se financira iz mehanizma celostnih teritorialnih naložb. Gre za 6 milijonov evrov vreden projekt, v okviru katerega bodo poleg trga obnovili še Sodni stolp, vzpostavili Muzej najstarejše trte in sosednji objekt, s tem pa to območje revitalizirali in vzpostavili novo kulturno središče mesta.
Dr. Blaž Dolinšek iz Državne tehnične pisarne Bovec-Kobarid je predstavil izkušnje pri popotresni obnovi Posočja. Z ukrepi so pomembno izboljšali stavbni fond v Posočju, obnovili večino objektov kulturne dediščine, počistili številne nevarne in zapuščene objekte, posledično pa prispevali k manjšemu izseljevanju iz tega območja in boljšim življenjskim pogojem.
Niko Natek iz Zavoda KSSENA, energetske agencije za Savinjsko, Šaleško in Koroško, je predstavil projekt procuRE, ki zadeva energetske prenove stavb z inovativnimi tehnologijami za razogljičenje in energetsko samooskrbo . Izpostavil je orodje predkomercialnih naročil, ki spodbuja razvoj področij z izrazitim pomanjkanjem ustreznih, tržno dozorelih rešitev. Sodobne tehnološke rešitve se bodo z uporabo tega orodja izvedle pri prenovi stavbe podružnične osnovne šole v Vinski Gori (Mestna občina Velenje).
Alenka Korenjak iz nevladne organizacije Prostorož je predstavila projekt ozelenitve strehe na Osnovni šoli Staneta Žagarja v Kranju. Zelene strehe pomenijo pomemben, a neizkoriščen potencial, saj obstoječim stavbam nudijo dodaten zunanji prostor, hkrati pa mestom dvigujejo odpornost na podnebne spremembe, predvsem z zadrževanjem vode in ohlajevanjem ozračja. Predstavljeni projekt je bil sofinanciran iz Eko sklada, pomembna je bila podpora Mestne občine Kranj.
Dr. Sabina Jordan iz Zavoda za gradbeništvo Slovenije je predstavila projekt POCITYF, ki ga izvajajo v sodelovanju z Mestno občino Celje in še 44 partnerji iz 13 evropskih držav. Namen projekta, financiranega iz programa Obzorje 2020, je mesta z bogato zgodovinsko-kulturno dediščino spremeniti v bolj učinkovita, zdrava in trajnostna življenjska okolja z energetsko pozitivnimi stavbami in okrožji.
Na podlagi predstavljenih prispevkov bo pripravljeno poročilo strokovnega Urbanega foruma, vse predstavitve bodo objavljene na tej spletni strani.
