14. maja bo med 10. in 14. uro v Mariboru in preko spleta potekal strokovni Urbani forum z naslovno temo “Zelene in varne stavbe naših mest: Energijska učinkovitost – Potresna varnost – Celovita prenova stavb”.

ZMOS v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor in GFS inštitutom od leta 2015 organizira Urbane forume. S forumi krepimo sodelovanje med ključnimi akterji urbanega razvoja (MOP in drugi resorji, mesta, občine, stroka, gospodarstvo in javnost). Urbani forum osvetljuje potrebe slovenskih mest, njihov pomen za trajnostni razvoj države, ponuja rešitve za izzive mest in podpira mreženje ter sklepanje partnerstev za uspešnejše izvajanje projektov v občinah. En od letnih dogodkov obravnava aktualne teme na strokovni ravni, drugi na politični ravni.

Osrednja tema letošnjega strokovnega foruma bo, kako z novogradnjami in celovitimi prenovami do okolju prijaznih, udobnih in varnih stanovanjskih in drugih stavb. Zahteve EU in države po razogljičenju se nanašajo tudi na stavbni fond. Zahteve za gradnjo in prenovo stavb glede energijske učinkovitosti se bodo zato v prihodnje predvidoma zaostrile. Država je že sprejela in pripravlja tudi nove predpise na tem področju. Ti bodo vplivali na izvajanje in financiranje prenov obstoječih stavb ter gradnjo novih. To bo predstavljalo izziv tudi za občine, npr. pri obnovi javnih stavb, zagotavljanju javnih najemnih stanovanj itd. Slovenija leži na območju, ki je potresno precej ogroženo, kar je pomemben izziv za pripravo usmeritev in prihodnjih aktivnosti, saj je del obstoječega stavbnega fonda potreben tudi statične prenove. Da bomo ustvarili kakovostno bivalno okolje, poskrbeli za okolje in zmanjšali naš vpliv na podnebne spremembe, je pri prenovi stavb smiselno delovati celovito. Eden od poudarkov foruma bo zato tudi izvajanje celovitih prenov, ki povezujejo statično, energetsko, funkcionalni in arhitekturno ureditev stavb.

Ključni poudarki o katerih bomo razpravljali na forumu:
– Energijska učinkovitost stavb: nacionalne in EU zahteve za energijsko učinkovitost stavb; načrtovane in sprejete novosti pri nas; praksa pri novogradnji ali pri prenovi, obveznosti občin pri gradnji in celoviti energetski prenovi javnih in stanovanjskih stavb.
– Potresna varnost: stanje stavbnega fonda v mestih, protipotresna sanacija stavb, možne rešitve.
– Povezovanje funkcionalne, energetske, statične idr. prenove stavb.
– Možnosti financiranja: mehanizmi za financiranje prenov in gradenj energijsko varčnih in potresno varnih stavb.

Vabimo vas, da si rezervirate termin za udeležbo na dogodku, ki bo glede na epidemiološko situacijo potekal v hibridni varianti, tj. preko spleta in z lokacije v Lutkovnem gledališču Maribor. Predvideni program je dostopen tukaj.

Predsednik ZMOS in župan Mestne občine Kranj Matjaž Rakovec je v petek, 12. 3., opravil intervju za RTV SLO (Poročila ob 17h). 

V nastopu je najprej opozoril na 141. člen Ustave Republike Slovenije, ki določa izvirno pristojnost mestnih občin za naloge iz državne pristojnosti, ki se tičejo razvoja mest. O tem je odločilo Ustavno sodišče že davnega leta 1996, ko je napisalo, da se mestne občine razlikujejo od ostalih občin in pa predvsem, da Ustava zavezuje zakonodajalca, da z zakonom uresniči ustavno določbo o posebnih izvirnih pristojnostih mestnih občin na področju urbanega razvoja.

Predsednik je povedal, da si ZMOS že od ustanovitve prizadeva za uresničitev te ustavne določbe in da bo proaktivno pristopil k pripravi nabora nalog, ki bi morale preiti v pristojnost mestnih občin, ker se tičejo razvoja mest. Obenem pa bo ZMOS k pripravi takega nabora pozval tudi Vlado in ministrstva. Čeprav bo končni nabor šele oblikovan, se kot ena izmed ključnih razvojnih nalog omenja izdaja gradbenih dovoljenj, pa tudi naloge s področja stanovanjske politike in prometa.

Rakovec je v imenu ZMOS izrazil tudi podporo noveli Zakona o lekarniški dejavnosti in Zakona o vrtcih, saj krepita avtonomijo občin in odpravljata nekatere anomalije, kot je obvezno financiranje zasebnih vrtcev brez možnosti vpliva na njihovo ustanavljanje in delovanje ter omejitve pri ustanavljanju lekarn.

V torek, 2. 3. 2021, je v Kranju potekala 31. redna seja Skupščine Združenja mestnih občin Slovenije (ZMOS). Župani mestnih občin so sprejeli program dela združenja in se zavzeli za večje pristojnosti mestnih občin na področju razvoja mest, skladno z Ustavo Republike Slovenije.

Novi predsednik ZMOS Matjaž Rakovec je županom predstavil program dela združenja za leto 2021. Poudarek bo na uresničevanju 141. člena Ustave Republike Slovenije, ki določa izvirne pristojnosti mestnih občin za državne naloge, ki se tičejo razvoja mest. Ta člen ustave, kljub že leta 1996 sprejeti odločbi Ustavnega sodišča,[1] v zakonodaji in praksi ni uresničen. Mestne občine bodo v bližnji prihodnosti oblikovale predlog nabora nalog, ki bi morale glede na Ustavo preiti na mestne uprave, kot je na primer izdajanje gradbenih dovoljenj. Hkrati pa bo ZMOS pozval Vlado in Ministrstvo za javno upravo, da v sodelovanju z drugimi ministrstvi oblikujejo ustrezne zakonodajne predloge, ki bodo vključevali tovrstne naloge. Skupščina je poudarila, da je to vprašanje izjemno pomembno tudi v luči sprejemanja pokrajinske zakonodaje.

Skupščina se je na seji seznanila s stanjem izvajanja mehanizma celostnih teritorialnih naložb (CTN), v okviru katerega je zagotovljenih 139 milijonov evrov evropskih in državnih sredstev za izvajanje projektov trajnostnega urbanega razvoja. Do konca februarja je bilo potrjenih 56 projektov v skupni investicijski vrednosti preko 180 milijonov evrov, ki bodo prejeli preko 100 milijonov evrov sofinanciranja. Mehanizem se izvaja uspešno, mestne občine bodo počrpale tudi preostala sredstva v obsegu približno 39 milijonov evrov.

CTN za urbani razvoj mestnih občin se bo izvajal tudi v obdobju 2021-2027, pri čemer so župani podprli prizadevanja za ustrezno ureditev razmerja sofinanciranja mestnih občin v kohezijski regiji Zahodna Slovenija.

Skupščina je obravnavala tudi aktualne zakonodajne predloge. Župani so izrazili podporo predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o lekarniški dejavnosti, ki bi določil večjo avtonomijo občin pri odločanju o vzpostavitvi lekarn na njihovem območju. Prav tako so župani podprli spremembe Zakona o vrtcih, kjer se ZMOS že dalj časa zavzema za uzakonitev možnosti vpliva občin na ustanavljanje in financiranje zasebnih vrtcev, ki niso del javne mreže vrtcev.

Župani so opozorili še, da je potrebna sprememba zakonodaje, ki bi omogočila sodelovanje županov v nadzornih svetih oseb javnega prava, katerih ustanoviteljice so občine. »Nerazumno je namreč, da župan po zakonu predstavlja občino, ne sme pa je predstavljati v nadzornem svetu na primer javnega podjetja ali zavoda, katerega poslovanje nenazadnje vpliva tudi na občinski proračun,« je pri tem poudaril predsednik ZMOS in župan Mestne občine Kranj Matjaž Rakovec.

——

[1] Odločba Ustavnega sodišča U-I-98/95 z dne 1. 7. 1996. Ustavno sodišče je odločilo, da Ustava zavezuje zakonodajalca, da z zakonom uresniči ustavno določbo o posebnih izvirnih pristojnostih mestnih občin na področju urbanega razvoja.

Danes, 12. 2. 2021, se je s podelitvijo nagrad zaključil Teden Zlatega kamna. Nagrado zlati kamen 2021, s katero so organizatorji letos v ospredje postavili sodelovanje in soustvarjanje, je za razvojno najnaprednejšo občino prejela Nova Gorica. Mestna občina Nova Gorica na tem področju po oceni strokovnega sveta vsekakor izstopa, saj se ne zaklepa v meje občine, kot so zapisali, temveč se povezuje znotraj občine, regije in čezmejno z Gorico, s katero skupaj tvori urbano območje, ki je prestolnica čezmejne regije in tako tudi izkorišča vire in priložnosti, ki jih ponuja to območje.

Letošnje finalistke za nagrado zlati kamen so bile poleg Nove Gorice še Tržič iz zahodne Slovenije, Grosuplje in Logatec iz osrednje ter jugovzhodne Slovenije, območje od Koroške do Posavja sta zastopali občini Luče in Ravne na Koroškem, iz vzhodne Slovenije pa sta se v finale uvrstili občini iz Slovenskih Goric: Benedikt in Sveta Ana. Strokovni svet zlatega kamna se je osredotočil na elemente, kot so obseg in kakovost sodelovanja z drugimi kraji, vpetost v mednarodne projekte, javno-zasebna partnerstva, transparentnost delovanja in participacija prebivalcev v razvojnih procesih. V izboru je pomembno tudi, da so aktivnosti občine del enotne in holistično zasnovane večdimenzionalne razvojne vizije.

Kot so zapisali organizatorji, se je Novi Gorici težko izogniti, če je rdeča nit izbora sodelovanje: »Verjetno ni kraja v Sloveniji, ki bi tako tesno sodeloval s sosednjo občino onkraj meje kot Nova Gorica. Ob tem skuša to mlado mesto igrati vlogo »mehkega« in modernega regionalnega središča kot ključnega vozlišča v decentraliziranem modelu razvoja. Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje EZTS GO je bilo prvo združenje te vrste pri nas. Od ustanovitve je razvilo močne vsebine – nekatere imajo pionirsko težo tudi v evropskem prostoru. Navzven najbolj vidna je uspešna kandidatura obeh Goric za Evropsko prestolnico kulture 2025. O pomenu geste pove dovolj že to, da je ni spregledal niti italijanski predsednik Sergio Mattarella.« O sodelovanju obeh Goric je župan dr. Klemen Miklavič povedal: »To, da smo izbrali skupno pot z Gorico je izjemnega pomena, saj se o nas ne govori samo v Sloveniji, ampak v celotni Evropi. To je pomembno z vidika investicij, z vidika razvoja gospodarstva, novih delovnih mest, turizma. Izbrali smo pravo razvojno pot.«

Strokovni svet zlatega kamna poudarja, da ko gre za kulturo sodelovanja, Mestna občina Nova Gorica močno izstopa: » To velja tudi navznoter, v mejah občine in regije. Kraj odlikuje dinamičen razvoj. Vrsta projektov, v katere je vključeno mesto, je v zadnjem času prejela vidna priznanja.«

Novogoriški župan ob tem dodaja: »Posebni smo tudi po tem, da naši gospodarski oziroma razvojni projekti niso naravnani samo na danes in jutri, ampak tudi na pojutrišnjem,« ter ob tem izpostavlja projekt Ekscenter in Center zelenih tehnologij, ki združuje podjetja iz regije, ki že delujejo na področju zelenih tehnologij in Univerzo, ki že raziskuje na zelenem področju.

Žurnal24 je 5. 2. 2021 objavil intervju s predsednikom ZMOS Matjažem Rakovcem, ki je govoril o pomenu združenja in načrtih v času njegovega vodenja.

Kako si predstavljate dveletni mandat na čelu združenja, ki zastopa interese enajstih mestnih občin na državni in mednarodni ravni?

Pomembno je poudariti, da v Sloveniji delujejo tri združenja občin, a ZMOS je edino združenje, ki zastopa interese izključno mestnih občin. Dveletni mandat bo tako kot v preteklosti temeljil na odprti komunikaciji med župani mestnih občin in soglasnih odločitvah o najpomembnejših vprašanjih. ZMOS iz leta v leto krepi delovanje, tako na državni kot mednarodni ravni, in ta pozitivni trend bomo skupaj z ostalimi mestnimi občinami ohranili.

Zakaj ste se odločili za kandidaturo?

Interna pravila združenja določajo, da se aktualnega podpredsednika neposredno uvrsti med kandidate za predsednika združenja v naslednjem mandatu. Gre za pravilo oziroma običaj rotacije županov vsake 2 leti na čelu združenja. Mojo kandidaturo je tako v bistvu sprožil novomeški župan Gregor Macedoni, ko me je pred dvema letoma predlagal za podpredsednika. Župani mestnih občin so mi izrazili podporo, za kar sem jim hvaležen.

Doslej ste bili podpredsednik ZMOS. Kako ste seznanjeni s problematiko ostalih mestnih občin? Kje so stične točke z MOK?

Mestne občine se razlikujejo od ostalih občin in imajo nekatere skupne specifične izzive in interese. MOK ima tako številne stične točke z ostalimi mestnimi občinami, naj si gre za podoben obseg in vrsto javnih storitev, ki jih zagotavljamo, vprašanje financiranja mestnih občin na splošno, dobrega sodelovanja pri izvajanju kohezijske politike, kjer je naloga ZMOS, da izbira projekte urbanega razvoja mestnih občin v okviru mehanizma celostnih teritorialnih naložb, itd.

Pomemben vidik združenja je ravno skrb za izmenjavo informacij in medsebojno obveščenost mestnih občin. Zato je ZMOS dobro seznanjen z dogajanjem v vseh 11 mestnih občinah, o poglavitnih težavah je dobro obveščena celotna Skupščina županov. Izjemno učinkovito je bilo na primer usklajevanje županov mestnih občin v zvezi z epidemijo, kjer smo na pogostih videokonferenčnih sejah dorekli enotno izvajanje nekaterih pomembnih ukrepov, seveda ob upoštevanju morebitnih posebnosti posameznega okolja.

Kaj je največji problem mestnih občin?

S finančnega vidika je največji problem razkorak med vedno višjimi stroški, ki jih imajo mestne občine za izvajanje zakonskih nalog, in sredstvi, ki jih dobijo povrnjena glede na sistem financiranja občin. Ta namreč ne upošteva posebne, dejanske in ustavne, vloge mestnih občin, ki predstavljajo regionalna središča in zagotavljajo širši nabor javnih storitev.

Mestne občine so tako v okviru tega sistema financiranja v neugodnem položaju – nudijo širši nabor javnih storitev, prejmejo pa iz leta v leto nesorazmerno manj sredstev, kot nekatere druge občine, ki številnih nalog niti ne opravljajo. Ko namreč pride do povišanja stroškov za opravljanje lokalnih nalog, temu sicer lahko sledi linearno povišanje povprečnine, ki pa ne odraža in ne pokrije dejanskega zvišanja stroškov mestnih občin. Pri tem se ne upošteva dodatnega pritiska na infrastrukturo in storitve zaradi številnih dnevnih migrantov, višjih stroškov investicij v infrastrukturo v urbanih okoljih, ali pa dejstva, da mestne občine zagotavljajo na primer športno in kulturno infrastrukturo, ki jo koristijo tudi številni občani okoliških občin.

Mestne občine pozdravljajo dvig povprečnine v zadnjih dveh letih, a zagovarjajo spremembo sistema financiranja občin na način, da bodo pravično pokriti njihovi stroški, pri čemer s tem nočemo poseči v financiranje ostalih občin.

Kakšna je vaša vizija? Za kaj si boste kot predsednik ZMOS najbolj prizadevali?

Najprej si želim, da bi bila bolje pripoznana posebna vloga mestnih občin, ki izhaja že iz same Ustave. Ta daje mestnim občinam izvirne pristojnosti na področju razvoja mest, kar pa je v praksi in zakonodaji slabo izpeljano. Prizadeval si bom za uresničitev te ustavne določbe oziroma odločbe Ustavnega sodišča iz davnega leta 1996. Takrat je sodišče odločilo, da Ustava zavezuje zakonodajalca, da z zakonom uresniči to ustavno določbo o posebnih izvirnih pristojnostih mestnih občin na področju urbanega razvoja. To bi lahko dosegli z oblikovanjem predloga posebnega zakona o mestnih občinah. S tem pa je seveda povezano tudi izboljšanje položaja mestnih občin v okviru sistema financiranja občin.

Bolj kratkoročni cilji so vezani na ustrezno vključenost mestnih občin v programiranje kohezijske politike. Zasledovali bomo enakomeren razvoj vseh mestnih občin in nadaljevanje izvajanja mehanizma celostnih teritorialnih naložb, kjer bo ZMOS ohranil pristojnost izbiranja projektov, s katerimi mestne občine uresničujemo trajnostne urbane strategije. Spremljali bomo tudi dogajanje na področju mehanizma za okrevanje in odpornost, kjer si prizadevamo, da država nameni več sredstev za lokalni nivo. ZMOS bo nedvomno aktiven tudi v času predsedovanja Slovenije Svetu Evropske unije.

Kako boste združevali obe funkciji?

Menim, da sta funkciji neločljivo povezani, ker je osnovno poslanstvo ZMOS v zastopanju lokalnih interesov, posebej interesov mestnih občin, in vzdrževanje stalnega dialoga z državnimi organi oziroma oblastjo. Tisto, kar je uspešno izvedeno skozi delovanje ZMOS-a, je, kar potrjuje tudi praksa, nujno dobro tudi za članice združenja. Hkrati pa uspešne mestne občine pomenijo močnejše združenje.