SVRK je izdal odločitev o podpori za projekt Mestne občine Kranj “Prenova objekta na Cankarjevi 2”. Iz mehanizma CTN bo mestna občina prejela približno 1,5 milijona EUR evropskih in državnih sredstev, medtem ko je celotna investicija vredna 1,9 milijona EUR.

Mestna občina Kranj bo celovito prenovila in reaktivirala opuščeni objekt na Cankarjevi ulici 2, v katerem je nekoč domovala srednja gradbena šola. S tem bo zmanjšala socialno degradacijo v starem Kranju. Zagotovila bo učinkovito in kakovostno rabo obstoječega urbanega prostora, izboljšala njegovo privlačnost z javnim programom in prispevala k dvigu kakovosti bivanja. V prenovljeni stavbi bosta po novem domovala Glasbena šola Kranj in Javni sklad RS za kulturne dejavnosti Območne izpostave Kranj, prostore pa bodo lahko uporabljali tudi drugi predstavniki kulturne in podobnih dejavnosti. Staro mestno jedro bo tako kulturno oživelo. Glasbena šola bo v prenovljenih prostorih izvajala pouk, vaje, nastope in koncerte. Svoj novi dom bodo dobili baletniki in orkester. Zelo pomembna pridobitev je tudi dostop za invalide, saj do zdaj glasbena šola ni imela možnosti poučevanja te ranljive skupine, ob prenovi pa bo pouku invalidov namenjena učilnica v pritličju in nadstropju, do katere bo dostop z dvigalom. Začetek prenove je predviden v prvi polovici tega leta.

V stavbi tudi dvorana za 60-članski orkester

Prenova nekdanje gradbene šole zajema tako zunanji del objekta, ki je varovan kot kulturna dediščina, kot tudi notranje prostore. Rekonstruirali bodo vse obstoječe fasadne elemente, fasadni omet bo v dogovoru s konservatorjem svetlo barvan. Strešna kritina bo ostala nespremenjena; opečni bobrovec. Nad vhodom bo nov nadstrešek. Celotni objekt bo toplotno izoliran. Notranji tlorisi se bodo spremnili minimalno. Ohranila se bosta stopnišče in železna ograja, ob kateri bodo namestili še stekleno. Prenovili bodo vse etaže s podstrešjem vred, zagotovili statično stabilnost objekta, v celoti zamenjali ostrešje, izvedli jekleno nosilno strešno konstrukcijo, pri čemer bodo ohranili enako konturo strehe. Na podstrešju bodo izvedli šest frčad za dobro osvetljenost prostora. Vgradili bodo dvigalo, omogočalo bo dostop invalidom in gibalno oviranim osebam od pritličja do drugega nadstropja. Zamenjali bodo strojne in električne inštalacije, okna in vrata. V pritličju so predvideni prostori ljubiteljskih kulturnih dejavnosti z dvema učilnicama, pisarne, čajna kuhinja, shramba in sanitarije. Ob hodniku bo učilnica za glasbeno pripravnico za manjše otroke in garderobe. V spodnji medetaži bodo sanitarije za te učence in ob njih priročna delavnica ter dostop do kotlovnice. Po obstoječih stopnicah bo povezava  v prvo medetažo, kjer bodo sanitarije in garderobe za balet. V prvem nadstropju bosta po dve učilnici za balet in za skupinski pouk. Ob hodniku bodo kabinet in garderobe. V drugem nadstropju bosta dve večji učilnici združeni v dvorano za 60-članski orkester (predvsem orkestrski vadbeni prostor in prostor za prireditve). V dvorani bo tudi oder. Ob dvorani bo snemalna soba. Ob hodniku bo še čajna kuhinja, na drugi strani kabinet. Dve obstoječi učilnici bosta preurejeni v učilnici za skupinski pouk. Podstrešje bodo uporabili kot večnamenski prostor za shrambo glasbil, namenjen bo posebnim vadbam, učenju tolkal in občasnim dogodkom.

Župan Mestne občine Kranj in novi predsednik ZMOS Matjaž Rakovec je o izdani odločitvi o podpori povedal: »Odlična novica za Kranj! Ta dokument nam daje zeleno luč za začetek težko pričakovane prenove. Stari Kranj se vse bolj prebuja, pri tem pa seveda ohranjamo kulturno dediščino. Zelo me veseli tudi to, da bo v stavbi urejen dostop za invalide, ki so pomemben del skupnosti, v kateri prebivamo.« 

Geodetska uprava Republike Slovenije v okviru projekta »Program projektov eProstor« izdaja na vsaka dva meseca eNovice, v katerih najdete obvestila o novostih in dogodkih s področja projekta. »Program projektov eProstor« ima za dolgoročni cilj pospešiti in izboljšati procese na področju prostorskega načrtovanja, graditve objektov in upravljanja z nepremičninami, kar je možno doseči s povezljivimi, prosto dostopnimi in zanesljivimi zbirkami prostorskih podatkov. Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

Nedavno je bila objavljena 14. številka eNovic, ki je dostopna tukaj. Vabljeni k branju.

15. 1. 2021 je na pobudo ZMOS potekal videokonferenčni sestanek županov mestnih občin in ministra brez resorja, pristojnega za razvoj in EU kohezijsko politiko, Zvonka Černača. Osrednja tema je bila izvajanje mehanizma celostnih teritorialnih naložb (CTN) v obdobju 2021-2027.

Z mehanizmom CTN mestne občine od leta 2017 uspešno uresničujejo trajnostne urbane strategije. Trenutno je v mehanizmu potrjenih 54 projektov, ki bodo prispevali k boljši kakovosti življenja in trajnostnemu urbanemu razvoju. Dodeljenih je tako že preko 70 % sredstev, še približno 29 % sredstev je trenutno v postopku potrjevanja.

Župani in minister Černač so izmenjali informacije in stališča glede izvajanja mehanizma v obdobju 2014-2020 in v obdobju 2021-2027. Strinjali so se, da je izvajanje CTN uspešno in primer dobre prakse. Minister je zato napovedal nadaljevanje izvajanja mehanizma CTN za mestne občine, hkrati pa je v obdobju 2021-2027 načrtovana vzpostavitev dodatnega mehanizma CTN za ostala mesta. Pri tem je ZMOS ministru posredoval predloge za operativne izboljšave, ki bi skrajšale postopke in omogočile hitrejše črpanje evropskih sredstev.

Državna sekretarka na SVRK mag. Monika Kirbiš Rojs je županom predstavila časovnico in aktivnosti programiranja sredstev. Razprava o prihodnosti evropske kohezijske politike je potekala še o razmerju sredstev med vzhodom in zahodom, poenostavitvah postopkov, načrtu za okrevanje in odpornost, časovnici aktivnosti na evropskem in državnem nivoju ter o vključenosti mestnih občin v programiranje. Predsednik ZMOS mag. Gregor Macedoni je ob zaključku izrazil pripravljenost za sodelovanje in partnerski odnos.

 

Nova Gorica bo v sodelovanju z Gorico Evropska prestolnica kulture (EPK) 2025.

V izboru za EPK je sodelovalo šest mest, v ožji izbor pa so se uvrstila štiri mesta, in sicer Ljubljana, Nova Gorica, Piran (v sodelovanju tudi s Koprom) in Ptuj. 18. 12. 2020 je strokovni svet za EPK izbral Novo Gorico, ki je svoj program pripravila v sodelovanju z Gorico (ITA). Mestni občini Nova Gorica ob tem iskreno čestitamo.

Proces oblikovanja kandidature je vpletel široko mrežo deležnikov v teritoriju: umetnikov, ustanov, nevladnih organizacij, gospodarstvenikov in raziskovalcev. Kandidatura Nove Gorice je ves čas imela polno in nedeljeno politično podporo v obeh občinah, celotni severnoprimorski regiji in deželi Furlaniji Julijski krajini in je nastajala v tesnem sodelovanju z Evropskim združenjem za teritorialno sodelovanje EZTS GO. Koncept GO! Borderless je zelo evropski in prinaša pomembne odgovore za izzive, ki so pred Evropsko unijo. Umetniški program, ki ga napovedujejo, pa je močno usidran v tradicijo in identiteto prostora, a hkrati mednaroden, sodoben in usmerjen v prihodnost.

Novogoriški župan dr. Klemen Miklavič poudarja: »To pomeni, da imata Gorici kot enotno urbano območje priložnost, da postaneta prestolnici in pomembna točka v Evropski uniji. Leta 2025 bo celotna pozornost usmerjena v goriško območje, ki je tudi center čezmejne regije. Osvojitev naslova je namreč priložnost za celotno regijo, ki ima svojo čezmejno dimenzijo. Obe Gorici bosta prva prestolnica neke regije, ki se razteza čez dve državi. Status evropske prestolnice kulture bo ponudil priložnost ne samo kulturnega ustvarjanja in urbanističnega razvoja obeh Goric, ampak bo lahko zelo močno vplival na gospodarstvo, turizem in na delovna mesta. S tem, ko postajamo prepoznavni, lahko sporočamo prednosti naših krajev za študij, investicije in življenje. S kulturnim ustvarjanjem in programom evropske prestolnice kulture pa se bo povečala tudi kakovost življenja tistih, ki že živimo v Goricah in tistih, ki bodo sem še prišli.«

Tudi župan Gorice Rodolfo Ziberna ne skriva navdušenja: »To je izjemen, močan občutek, eden tistih, ki si jih zapomnimo za celo življenje. To zmago posvečam občanom, ljudem tega edinstvenega ozemlja, ki so toliko trpeli, a so uspeli odreagirati tako, da so ustvarili boljšo prihodnost za mlade. Biti Evropska prestolnica kulture nam bo omogočilo pridobiti nove človeške in finančne vire za razvoj gospodarstva in zaposlovanja naših mest s pomočjo kulturnih, pa tudi urbanističnih in gospodarskih pobud. To je zgodovinski trenutek, prelomnica, ki usmerja pozornost v našo zgodbo, ki je temeljna, in za pozitiven in ključen prehod med preteklostjo in prihodnostjo. Najlepša hvala vsem, ki so delali na tem projektu, objem prijatelju Klemnu Miklaviču, s katerim sem delil to dogodivščino, in misel Ettoreju Romoliju, ki je skupaj s takratnim županom Nove Gorice Matejem Arčonom začel to izjemno pot.«

V okviru EPK bodo v Novi Gorici in Gorici:

– obnovili Trg Evrope in ga spremenili v mednarodno kulturno in turistično atrakcijo;

– odprli nova delovna mesta z visoko dodano vrednostjo, predvsem za mlade, na področju kulture, trgovine, gostinstva, informacijske tehnologije in zelenih industrij;

– omogočili razvoj inovativne ponudbe in storitev na različnih področjih, denimo na področju turističnih namestitev;

– dvignili mednarodno prepoznavnost obeh mest, kar je bistveno tudi za promocijo in ugled naših gospodarskih družb;

– razvili nove programe in ponudili dodatno vsebino otrokom in najstnikom ter jim omogočili, da postanejo soustvarjalci kulturnih vsebin v obeh mestih;

– omogočili vključitev kulturne dejavnosti tudi tistim skupinam, ki težje prihajajo na kulturna prizorišča, denimo mladim družinam in starejšim občanom;

Leto 2025 bo prineslo več kot 600 dogodkov in več kot 60 različnih projektov v celotni regiji od Bovca do Komna in Dežele Furlanije Julijske krajine z več kot milijonom obiskovalcev. Povezali se bodo z 251 partnerji iz 34 držav in tako zares dosegli brezmejnost. Razglasitev in zmago Nove Gorice v sodelovanju z Gorico so po razglasitvi popestrili starodobniki Goriške, ki delujejo pod okriljem AMD-ja, z vožnjo starodobnikov mimo Trga Evrope.

V skladu s sklepom Evropskega parlamenta in Sveta, ki upravlja aktivnost evropske prestolnice kulture, bosta leta 2025 dve evropski prestolnici kulture: ena v Nemčiji in druga v Sloveniji. V Nemčiji bo naziv EPK pripadel mestu Chemnitz.

Evropska komisarka za inovacije, raziskave, kulturo, izobraževanje in mlade Marija Gabriel se je na izbor Nove Gorice odzvala z naslednjo izjavo: »Čestitam mestu Nova Gorica, njegovim javnim organom, kulturnim ustanovam in prebivalcem za zmago na nacionalnem natečaju za evropsko prestolnico kulture v letu 2025. Po Mariboru leta 2012 bo to drugo slovensko mesto, ki bo nosilec tega naziva. Gostitev evropske prestolnice kulture je velika priložnost za mesto in regijo, da okrepita kulturne ambicije, umestita kulturo v osrčje svojih skupnosti in se več naučita drug o drugem – in o sebi. Skupaj s Chemnitzem v Nemčiji bo Nova Gorica del dinamičnega dvojca, ki bo čim bolje izkoristil ta naziv in zagotovil dolgoročne kulturne, ekonomske in družbene koristi.«

Danes, 16. 12. 2020, je na daljavo potekala tretja seja Delovne skupine za lokalno samoupravo,  ki jo vodi minister za javno upravo Boštjan Koritnik in v kateri sodelujejo predstavniki vseh treh združenj občin.

V imenu ZMOS sta se seje udeležila predsednik mag. Gregor Macedoni in vodja strokovne službe dr. Miloš Senčur. Na seji so člani delovne skupine razpravljali o izvajanju Zakona o finančni razbremenitvi občin (ZFRO), razpisu za pametna mesta in skupnosti ter soočanju z epidemijo Covid-19. Minister Koritnik se je uvodoma sodelujočim županom zahvalil za zelo dobro sodelovanje pri pripravi končnega predloga ZFRO, ki občinam na letni ravni prinaša več kot 70 milijonov evrov prihrankov letno. Zakon je bil včeraj objavljen v Uradnem letu RS in bo torej začel veljati že ta mesec.

»Veseli me, da je bila podpora Zakonu o finančni razbremenitvi občin tako rekoč plebiscitarna. Zato je naša odgovornost, da določbe zakona spravimo v življenje, toliko večja,« je ob tem poudaril Koritnik in napovedal dva dodatna ukrepa za čim boljše izvajanje zakona. Ministrstvo za javno upravo (MJU) je vsa ministrstva, na katera se nanaša prevzem obveznosti od občin, pozval, da pripravijo natančen načrt, kako bo potekal prenos obveznosti in na kaj je treba biti v začetnih mesecih pozorni. Prenos obveznosti bo namreč v nekaterih primerih postopen. V ponedeljek, 21. decembra, bo izveden spletni seminar za vse občine, na katerem bodo predstavniki vseh vključenih ministrstev načrte tudi ustno predstavili in odgovarjali na vprašanja udeležencev.

Minister je zbrane seznanil tudi z informacijo o pripravi javnega razpisa za pametna mesta in skupnosti, poteku medresorskega usklajevanja novele Zakona o lokalnih volitvah ter z izhodišči za prenovo Zakona o javnem naročanju. Predstavniki reprezentativnih združenj pa so ministra seznanili s pobudo o ureditvi plač županj in županov, ki sovpada tudi z izhodišči za pripravo prenove Zakona o sistemu plač v javnem sektorju.

Župan Mestne občine Novo mesto in predsednik ZMOS mag. Gregor Macedoni se je v razpravi zahvalil ministru in sodelavcem za tvorno sodelovanje, ki prinaša konkretne rezultate. Opozoril je na nerešeno vprašanje sprememb sistema financiranja občin, kjer je potrebno iskati rešitve v smeri, da se zaustavi povečevanje razkoraka med dejanskimi stroški, zlasti mestnih občin, in prihodki iz naslova povprečnine, četudi je ta bila povišana.

V razpravi je bilo izpostavljeno tudi vprašanje sprememb Zakona o vrtcih v zvezi z ustanavljanjem zasebnih vrtcev, ki jih financirajo občine, a na njihovo ustanovitev nimajo nikakršnega vpliva. Številne občine se tako soočajo s situacijo, ko so v javnih vrtcih še prosta mesta, hkrati pa morajo financirati zasebne vrtce. Dogovorjeno je bilo, da bo v začetku naslednjega leta na to temo sklican sestanek s predstavniki Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, kjer bi ponovno obravnavali možne rešitve.

Miloš Senčur je opozorili tudi na nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč (NUSZ), ki je eden od pomembnejših virov prihodkov občin, tudi v luči zadnje odločbe Ustavnega sodišča na to temo. Glede na dejstvo, da se je priprava zakona o davku na nepremičnine ustavila, je bil podan predlog, da se NUSZ kot javno dajatev uredi s posebnim zakonom. V ta namen bo v okviru združenj občin oblikovana delovna skupina, ki bo pripravila predlog osnutka zakona o NUSZ.