4. 11. 2020 je po spletu potekal VI. Urbani forum v soorganizaciji Združenja mestnih občin Slovenije (ZMOS), Ministrstva za okolje in prostor (MOP) ter GFS Inštituta. Z dogodkom in okroglo mizo županov je ZMOS obeležilo tudi 10. obletnico delovanja. Forum, z naslovno temo mest kot generatorjev trajnostnega in digitalnega razvoja Slovenije, je potekal pod častnim pokroviteljstvom predsednika republike Boruta Pahorja.
V pozdravnem nagovoru je predsednik ZMOS in župan Mestne občine Novo mesto mag. Gregor Macedoni izpostavil izboljšan odnos med državo in občinami, ob tem pa je poleg dviga povprečnine posebej izpostavil predlog Zakona o finančni razbremenitvi občin (ZFRO), ki je v obravnavi v Državnem zboru. V imenu mestnih občin se je zahvalil ministru za javno upravo Boštjanu Koritniku za dialog in konstruktivno sodelovanje.
Minister se je uvodoma zahvalil županom za njihovo vlogo pri omejevanju epidemije koronavirusa kot tudi za konstruktivne predloge, ki so bili vključeni v predlog ZFRO. V nadaljevanju se je osredotočil na digitalizacijo, kjer je epidemija pokazala, da so občine na tem področju podhranjene. Cilj uporabe interneta stvari v mestih je razvoj povezanih in inteligentnih sistemov, ki bodo pomagali pri krepitvi gospodarstva, izboljšali zadovoljstvo in kakovost življenja občanov, prispevali k javni varnosti, trajnostnemu upravljanju z okoljem in učinkovitejši upravi mesta. Pri tem je opozoril, da občine k digitalizaciji po večini ne pristopajo sistematično in da nimajo oblikovanih dolgoročnih strategij. Potrebno je povezovanje občin s podobnimi izzivi in podobno digitalno razvitostjo, kar bo naslovil razpis za pametna mesta in skupnosti, ki ga bo ministrstvo objavilo do konca leta.
Državni sekretar na MOP Robert Rožac je izpostavil pomen mest, v katerih živi in dela vedno več ljudi in kjer se izvaja največ sektorskih politik. Evropska unija prepoznava pomen mest, v kratkem bo sprejeta Nova leipziška listina o trajnostnem razvoju mest, v kateri bo predvsem izpostavljena potreba po celovitem pristopu k razvoju mest in usklajeno delovanje različnih deležnikov za zagotavljanje zelenih, pravičnih in uspešnih mest. Tudi MOP digitalizacijo razume kot orodje, ki omogoča rešitve za različne izzive mest. Na svojem področju ministrstvo intenzivno dela na kakovostni digitalizaciji prostorskih aktov, izvaja se program e-Prostor, do sredine naslednjega leta bodo dodatno razširili možnosti elektronskega poslovanja. Za razvoj mest je pomembna gradbena in prostorska zakonodaja, ki se prenavlja.
Sledil je nagovor izvršnega direktorja za marketing in trajnostni razvoj pri družbi BTC Miha Mermala, ki je najprej izrazil pohvalo organizatorjem za pogum pri orgranizaciji foruma v trenutnih razmerah. BTC se že 20 let ukvarja s področjem trajnostnega razvoja, a brez sodelovanja z mestnimi občinami, posebej Ljubljano, Novim mestom in Mursko soboto, ne bi dosegali tako hitrega napredka. Območje BTC beleži že preko 20 milijonov obiskov na leto in preko 40.000 vozil dnevno, zato trajnostno mobilnost prepoznavajo kot prioriteto, ki jo spodbujajo na različne načine – od sodelovanja pri car- in bike-sharing sistemih, podpore prvi ženski kolesarski profesionalni ekipi v Sloveniji, do ustanovitve hčerinske družbe AV Living Lab. S slednjo se želi BTC pozicionirati kot testno območje za uvajanje novih pametnih rešitev, ki bodo prispevale k trajnostnemu razvoju.
Po uvodnih nagovorih je direktor GFS Inštituta, Blaž Golob, ki je moderiral dogodek, besedo predal predavateljem prvega sklopa na temo razvoja mest in trajnostne mobilnosti. Predstavitve bodo v kratkem objavljene na spletni strani foruma.
Mag. Saša Heath-Drugovič, predsednica Odbora za evropske zadeve in mednarodno sodelovanje ZMOS, je predstavila dosežke mestnih občin pri izvajanju mehanizma celostnih teritorialnih naložb (CTN). Poudarila je, da je ZMOS s tem, ko je postal posredniški organ za izbor projektov CTN, pridobil posebno vlogo, ki jo izvaja nadvse uspešno. Od 139 milijonov evrov evropskih in državnih sredstev je danes prost zgolj zadnji odstotek. Mestne občine so že prejele potrditve 54 projektov, od teh jih je 28 na terenu že zaključenih. Njihova skupna investicijska vrednost je preko 174 milijonov evrov, od tega je predvideno sofinanciranje iz mehanizma CTN v vrednosti preko 98 milijonov evrov (70 % vseh CTN sredstev). V postopku potrjevanja so številni projekti, ki bodo predvidoma počrpali še 29 % sredstev. Izpostavila je, da so mestne občine dosegle zavidanja vreden razvoj, za v prihodnje pa so ključni državni projekti, ki bodo povezali vse mestne občine. To še posebej velja za področje trajnostne mobilnosti. Izrazila je mnenje, da bo potrebno v prihodnje evropska sredstva vlagati v velike razvojne in strateške projekte, ki bodo prispevali k razvojnemu preboju celotne države.
Valentina Lavrenčič, sekretarka na MOP, je predstavila prostorski vidik povezovanja mest in zaledja. Ključni okvir je Strategija prostorskega razvoja Slovenije, ki podpira policentrični razvoj in določa koncept prostorskega razvoja kot preplet sistemov središč, razvojnih koridorjev, podeželja in zelene infrastrukture. Izpostavila je novo vlogo mest in širših mestnih območij, ki predstavljajo nadgradnjo policentričnega urbanega sistema. Gre za najbolj urbanizirana območja oziroma jedrna območja poselitve, kjer mora biti poudarek na kakovosti bivalnega okolja v mestih, vodilno vlogo pri usklajevanju razvoja teh območij pa bi morale imeti ravno mestne občine. Povezava z zaledjem oziroma podeželskimi območji je izrazito pomembna z vidika prehranske varnosti in za lokalno oskrbo s kakovostno hrano, krajinsko prepoznavno zaledje povečuje bivalne kakovosti in je privlačno tudi za turizem.
Dr. Matej Ogrin iz Koalicije za trajnostno prometno politiko je izpostavil pomen razvoja železniškega prometa. Poudaril je, da je na ravni občin veliko pobud za trajnostno mobilnost, a podnebnih ciljev in ciljev trajnostne mobilnosti brez državnih projektov ne bo mogoče doseči. Hrbtenico javnega prevoza med regijami po svetu predstavlja železniški projekt, Slovenija pa nujno potrebuje jasen in robusten načrt prenove železniškega sistema, neodvisno od vsakokratne vlade in evropskih sredstev. Izpostavil je izziv povezovanja mest z javnim potniškim prometom. Ocenil je, da so slovenska mesta med seboj slabo povezana, med središči je potrebna vzpostavitev taktnega javnega prometa, predsvem železniškega.
Predstavnica Slovenskih železnic, dr. Mateja Matajič, je predstavila vlogo podjetja pri spodbujanju trajnostne mobilnosti. Ključne so storitve mobilnosti po meri potnikov, kar vključuje pakete storitev po meri uporabnikov, eno platformo oziroma en vmesnik ne glede na različne izvajalce storitev in izvajanje obstoječih prevoznih storitev na nov način. Slovenske železnice razmišljajo na kak način integrirati različne storitve mobilnosti. Pri tem ne gre le za integracijo železniškega in avtobusnega prevoza, temveč tudi za integracijo z javnimi sistemi izposoje (e-bikes, e-skiro, e-avto), javnimi parkirišči, električnimi polnilnicami, hrambo prtljage, drugo turistično ponudbo itd. Danes na mobilnost ne moremo več gledati kot na parcialne prevoze, temveč kot na celovito storitev. Med konkretnimi primeri je izpostavila multimodalno integracijo železniške postaje Kamnik Graben in P+R parkirišča, v pripravi je pilotna aktivnost integracije vlaka in e-avtomobila v Ljubljani, vlaka in e-koles v Celju.
V drugem sklopu so bile v ospredju rešitve podjetij za mesta. Marjana Majerič iz GZS je spregovorila o pomenu digitalizacije v povezavi z epidemijo in ponudbo slovenskih podjetij. Gašper Žerovnik iz T-2 je predstavil rešitev za pametna mesta, ki jo je podjetje razvilo. Vlado Šarenac iz PwC je predstavil raziskavo kritičnih dejavnikov, ki lahko zavirajo razvoj digitalne preobrazbe mest, in sicer so to kadri, dostop do tehnologije, vzpostavljanje ekosistemov in governance ter infrastruktura.
Pred začetkom okrogle mize županov je častni govorec predsednik republike Borut Pahor v imenu države čestital županji in županom ob 10. obletnici delovanja ZMOS in izrazil najboljše želje za delo v prihodnosti. Posebej se je zahvalil tudi za neprecenljivo vlogo in dobro delo, ki jih župani mestnih in drugih občin opravljajo v času epidemije.
Desetletje delovanja ZMOS je v govoru obeležil tudi predsednik ZMOS Macedoni. Uvodoma je citiral razmišljanje lorda Normana Fosterja, da aktualna epidemija razvoja mest ne bo postavila na glavo, bo pa gotovo vzpodbudila in pohitrila nekatere procese, ki so se začeli že prej in bi se slej kot prej odvili tudi brez virusa. Epidemija bo tako povod za še večje poudarjanje, predvsem pa zelo konkretno ukrepanje na področjih trajnostne mobilnosti in digitalnega razvoja.
“Nosilci tega razvoja so in bodo mesta, zato je povezovanje in sodelovanje na nivoju mestnih občin ključen in nujen proces. Po desetih letih delovanja ZMOS je jasno, da je Slovenija potrebovala reprezentativno zastopstvo urbanih središč, ki ne bo še en brezzobi papirnati tiger, ampak enakopraven sogovornik države in ostalih združenj občin pri pogajanjih o višini povprečnine, aktiven partner oziroma soodločevalec pri črpanju evropskih sredstev in nenazadnje forum za uskladitev protikoronskih ukrepov, če izpostavim samo nekaj najbolj aktualnih.”
Poudaril je, da pot do reprezentativnosti ni bila lahka, saj je vodila preko Ustavnega sodišča do spremembe Zakona o lokalni samoupravi, ki je določno opredelil, da so interesi mestnih občin tako pomembni in specifični, da terjajo zastopanje v posebnem združenju. Izpostavil je pretekle rezultate, od dviga povprečnine, do uspšenega izvajanja CTN in usklajevanja protikoronskih ukrepov županov. ZMOS se bo tudi v prihodnje boril za pravično spremembo sistema financiranja občin, ki bo upoštevala ustavno vlogo mestnih občin, nadaljevanje uspešnega izvajanja mehanizma CTN, nenazadnje pa tudi za uresničitev odločbe Ustavnega sodišča iz davnega leta 1996, ki od zakonodajalca zahteva, da izvirno pristojnost mestnih občin za razvoj mest, kot določa Ustava, uredi tudi na zakonodajni ravni.
Na okrogli mizi so poleg župana Macedonija sodelovali še župani Aleš Bržan (Koper), Matjaž Rakovec (Kranj), dr. Aleksander Jevšek (Murska Sobota), dr. Klemen Miklavič (Nova Gorica), Tilen Klugler (Slovenj Gradec), Peter Dermol (Velenje), županja Nuška Gajšek (Ptuj) in pa podžupanja Breda Arnšek (Celje) ter podžupana Dejan Crnek (Ljubljana) in dr. Samo Peter Medved (Maribor).
V razpravi so izpostavili številne uspešne projekte, ki jih mestne občine izvajajo preko mehanizma CTN in z drugimi viri na področju trajnostnega urbanega razvoja. Mestne občine so enotne v mnenju, da velja mehanizem CTN, ki deluje dobro, nadaljevati v enaki obliki tudi v prihodnje. Poudarili so tudi glavne izzive, s katerimi se mestne občine srečujejo pri izvajanju projektov, predvsem z dolgotrajnimi in neenotnimi postopki pred državnimi organi ter tudi likvidnostnimi tveganji zaradi dolgih zamikov pri izplačilih evropskih sredstev. Mestne občine podpirajo digitalizacijo in jo pospešeno uvajajo v poslovanje s strankami, v pripravi in izvajanju so tudi različni projekti pametnih rešitev, ki bodo izboljšali kakovost življenja občanov.
Ob koncu dogodka je moderator Blaž Golob predsedniku ZMOS Gregorju Macedoniju predal plaketo, zlato čebelo, ki jo je ob 10. obletnici ZMOS izdelal in podaril priznani oblikovalec Oskar Kogoj.
