Župani mestnih občin so na današnji videokonferenčni seji Skupščine ZMOS uskladili enotno ukrepanje v času ponovno razglašene epidemije. Občane pozivajo k doslednemu spoštovanju ukrepov za preprečevanje širjenja koronavirusa.

Glede obratovanja vrtcev župani zagotavljajo, da bodo lahko vsi starši, ki morajo biti naslednji teden nujno fizično na svojih delovnih mestih, svoje otroke pripeljali v vrtce. Pri tem se vse ostale starše, katerih prisotnost na delu ni nujna, poziva, da otrok ne vozijo v vrtce. Organizacija posebnega režima delovanja vrtcev bo prilagojena lokalnim značilnostim.

V vseh mestnih občinah bo mestni javni potniški promet (JPP) prešel na poletni vozni red. Hkrati mestne občine od države pričakujejo, da bo povrnila stroške, ki so nastali spomladi in ki bodo nastali v prihajajočem času zaradi omejitve delovanja JPP.

Mestne občine bodo enako, kot so to storile v prvem valu epidemije, za obdobje od razglasitve epidemije pa do 30. novembra 2020 razbremenile plačila najemnin za najem poslovnih prostorov, zemljišč in gostinskih teras tiste najemnike, za katere velja prepoved ponujanja in prodajanja blaga in storitev neposredno potrošnikom na podlagi vladnih odlokov.

V zvezi z dnevom spomina na mrtve so si bili župani enotni, da na pokopališčih ne bo organiziranih aktivnosti. Polaganje vencev bodo župani izvedli z upoštevanjem omejitve zbiranja na največ šest ljudi, tj. brez spremljajočih prireditev. Občane se poziva, da obiske grobov opravijo že v naslednjih dneh oziroma naslednjem tednu, v izogib ustvarjanju gneče med prazniki.

Župani so opozorili tudi na socialne posledice epidemije. V primeru daljšega zaprtja osnovnih šol mestne občine kot njihove ustanoviteljice pričakujejo, da bodo te zagotavljale prehrano za vse upravičence do subvencioniranih šolskih kosil, same pa bodo priskočile na pomoč z organizacijo načina prevzema ali dostave hrane. Od države se hkrati pričakuje, da bo tudi v času morebitnega daljšega zaprtja šol pokrivala strošek šolske prehrane socialno ranljivim učencem.

Mestne občine opažajo, da se je obisk mestnih igrišč in igral že zmanjšal, zato župani za sedaj še ne načrtujejo njihovega splošnega zaprtja. V primerih, če bo prihajalo do večjih kršitev omejitve zbiranja na igriščih, bodo mestne občine temu primerno ukrepale.

8. 10. 2020 je Vlada potrdila osnutek Nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost, ki bo podlaga za črpanje 1,6 milijarde evrov nepovratnih in 3,6 milijarde evrov povratnih sredstev iz mehanizma za okrevanje in odpornost (RRF).

Kot sporočajo iz Službe Vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, načrt izhaja iz reform in strukturnih sprememb na petih področjih, ki jim sledijo naložbe, ki bodo reforme in strukturne spremembe podprle.  V podporo reformam je predvideno skupaj 334 milijonov evrov nepovratnih sredstev, projektom pa 1,705 milijarde evrov nepovratnih in 2,933 milijarde evrov povratnih sredstev.

Struktura po petih področjih je sledeča:

• največji delež zavzema trajnostni in zeleni prehod, in sicer 705 milijonov evrov nepovratnih in 1, 600 milijarde evrov povratnih sredstev;
• sledi podporno okolje za podjetja z 191 milijonov evrov nepovratnih in 828 milijonov evrov povratnih sredstev;
• za področje digitalizacije (Digitalna Slovenija) je predvidenih 347 milijonov evrov nepovratnih in 205 milijonov evrov povratnih sredstev;
• področju izobraževanja (na znanju temelječa družba) namenjamo 322 milijonov evrov nepovratnih in 105 milijonov evrov povratnih sredstev,
• turizmu in kulturi pa 140 milijonov evrov nepovratnih in 200 milijonov evrov povratnih sredstev.

Skladno s smernicami Evropske komisije morajo države zagotoviti vsaj 37 % ukrepov za izpolnjevanje podnebnih ciljev in 20 % za doseganje digitalnih ciljev. Neformalno usklajevanje vsebin RRF z Evropsko komisijo že poteka. Osnutek načrta bo v prihodnjih mesecih predmet usklajevanj, v formalno potrditev pa bo na Evropsko komisijo posredovan do 20.decembra letos.

6. oktober je svetovni dan cerebralne paralize: »Ta dan je priložnost, da opozorimo na nujnost odpravljanja razlik med vsakodnevnimi okoliščinami in realnimi zmožnostmi oseb, ki živijo s posledicami cerebralne paralize. To vizijo lahko pomaga uresničevati vsakdo od nas v svojem okolju. S skupnimi močmi lahko vplivamo tudi na globalne družbene spremembe,« ob dnevu cerebralne paralize sporočajo iz Zveze Sonček, ki združuje vsa slovenska društva za cerebralno paralizo.

28. 9. 2020 je v Ljubljani potekala 2. seja Delovne skupine za lokalno samoupravo (DS), ki jo sestavljajo predstavniki združenj občin, minister za javno upravo Boštjan Koritnik in drugi predstavniki Ministrstva za javno upravo. S strani ZMOS so na seji sodelovali predsednik mag. Gregor Macedoni, sekretar dr. Miloš Senčur in Tomaž Lanišek.

Dnevni red 2. seje je vseboval naslednje točke:

1. Pregled zapisnika 1. seje DS
2. Določitev povprečnine za leti 2021 in 2022
3. Informacije o pripravi novele Zakona o lokalnih volitvah (ZLV-K)
4. Imenovanje delegacije v Kongres lokalnih in regionalnih oblasti pri Svetu Evrope (KLRO)
5. Informacija o sofinanciranju skupnih občinskih uprav (SOU)
6. Informacija o razpisu za sofinanciranje pametnih mest
7. Informacija o postopku sprejemanja Zakona o finančni razbremenitvi občin (ZFRO).

Vlada bo za leto 2021 predlagala dvig povprečnine za približno 4 evre na 628,20 EUR. Prav tako bo ista višina predlagana kot izhodišče za določitev povprečnine za leto 2022. Predsednik ZMOS mag. Gregor Macedoni je v zvezi s financiranjem občin izpostavil, da je nastopil čas za postopno odpravljanje nesorazmerij pri financiranju, saj obstaja kategorija mestnih in nekaterih večjih občin, ki opravljajo po eni strani večje število nalog, po drugi strani pa imajo tudi večje stroške iz naslova števila zaposlenih. Izpostavil je tudi, da se z višanjem povprečnine to nesorazmerje samo povečuje. Sekretar združenja dr. Miloš Senčur je prisotne opozoril na problem Pravilnika o določitvi podprogramov, ki se upoštevajo za izračun povprečnih stroškov za financiranje nalog občin (Uradni list RS, št. 48/17), saj si ga ministrstva in občine različno razlagajo. Temeljno vprašanje je, kaj so obvezne in neobvezne naloge občin. V zvezi s tem je opozoril na osnutek Zakona o dolgotrajni oskrbi, ki zopet določa občinam novo nalogo (ustanovitev javnega zavoda za oskrbo starejših), sicer neobvezno, kar pomeni, da bo to v praksi pomenilo strošek občin, ki ne bo vključen v izračun primerne porabe. Minister se je strinjal, da je potrebno navedeni pravilnik ponovno odpreti. 

Združenja občin bodo v roku 14 dni prejela osnutek sprememb in dopolnitev Zakona o lokalnih volitvah (ZLV-K), kjer bo poudarek predvsem v ureditvi volilnega spora, skladno z nedavno odločitvijo Ustavnega sodišča (zagotovitev sodnega varstva volilne pravice vseh volilnih upravičencev, jasnejša določitev dokončnega volilnega razsodnika, pluralnost volilne komisije itd.). V razpravi je bila s strani ZMOS izpostavljena tudi problematika neposrednih volitev v svete ožjih delov občin. Za poenostavitev postopkov bi bilo po mnenju ZMOS potrebno določiti, da je posamezna krajevna skupnost ena volilna enota. Izpostavljeno je bilo tudi, da je nedopustno, da upravne enote občinam zaračunavajo storitve, ki jih po zakonu morajo opravljati, kot je na primer izdaja potrdil posameznikom o volilni pravici.

Glede delegacije KLRO je minister pozval združenja občin, da do konca meseca oktobra posredujejo usklajen predlog treh članov in njihovih namestnikov. Novi mandat predstavnikov slovenskih občin v KLRO bo trajal od marca 2021 do marca 2026.

V zvezi s skupnimi občinskimi upravami (SOU) bo glede pravil o njihovem sofinanciranju jasnejše določeno, da je sofinanciranje SOU pogojeno s številom nalog, ki jih slednja opravlja za posamezno občino. Povračilo stroškov za delovanje SOU, skupno 6,1 milijona evrov, bo izvedeno do konca novembra.

Predstavljena so bila izhodišča razpisa za sofinanciranje pametnih mest in skupnosti, ki bo objavljen predvidoma konec novembra. Sredstva bodo namenjena demonstracijskim projektom, v kratkem pa naj bi objavo razpisa odobril organ upravljanja. Upravičenci na razpisu bodo konzorciji občin, ki bodo imeli za pripravo prijave na voljo dva do tri mesece. Po sklepu o izbiri bodo konzorciji izvedli javna naročila, rok za dokončanje projektov pa bo dve leti. Upravičeni stroški bodo predvidevamo stroški nakupa komunikacijske opreme in programske opreme, licenc, razvoj inovativnih rešitev. Združenja občin so opozorila na potrebo, da se med upravičene stroške uvrsti tudi sofinanciranje kadra. Predvideno je, da bo stopnja sofinanciranja 80 %, vrednost razpisa bo znašala 16 milijonov evrov.

Predlog ZFRO bo obravnavan na oktobrski seji Državnega zbora, sprejet pa naj bi bil predvidoma na novembrski seji. Zakon, ki je bil usklajen že lani in v manjši meri dopolnjen v okviru DS, bo omogočil finančno razbremenitev občin v obsegu 31 milijonov evrov na leto, določil bo dodatno financiranje občin, ki imajo romske svetnike, krajše prehodno obdobje za sofinanciranje občinskih investicij, odprava zalaganja sredstev za državo s strani občin za subvencioniranje neprofitnih najemnin itd.

Predstavniki ZMOS so ministra pozvali, da ministrstvom posreduje opozorilo o spoštovanju določb Zakona o lokalni samoupravi, ki jim nalagajo, da pri pripravi predpisov, s katerimi se posega v koristi oz. položaj občin, k sodelovanju pritegnejo reprezentativna združenja.

Geodetska uprava Republike Slovenije v okviru projekta »Program projektov eProstor« izdaja na vsaka dva meseca eNovice, v katerih najdete obvestila o novostih in dogodkih s področja projekta. »Program projektov eProstor« ima za dolgoročni cilj pospešiti in izboljšati procese na področju prostorskega načrtovanja, graditve objektov in upravljanja z nepremičninami, kar je možno doseči s povezljivimi, prosto dostopnimi in zanesljivimi zbirkami prostorskih podatkov. Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

Nedavno je bila objavljena 12. številka eNovic, ki je dostopna tukaj. Vabljeni k branju.