Na spletni strani Državnega zbora Republike Slovenije sta objavljena predloga interventnih zakonov v zvezi z epidemijo COVID-19.

Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo je objavljen tukaj. Med drugim spreminja tudi nekatere člene, pomembne za delovanje občin. Tak je na primer 94. člen:

V prehodnih določbah je v 49. členu predvidena sprememba Zakona o lokalni samoupravi, ki bo omogočila izvedbo sej občinskih svetov na daljavo.

Predlog zakona o zagotovitvi dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic epidemije COVID-19, ki v 32. členu dviga povprečnino za leto 2020 na 623,96 evrov, je objavljen tukaj. 34. člen pa določa jasno pravno podlago za oprostitev zaračunavanja najemnine ali dela najemnine najemnikom občinskih nepremičnin.

V Uradnem listu je objavljen nov Odlok o začasni splošni prepovedi gibanja in zbiranja ljudi na javnih krajih, površinah in mestih v Republiki Sloveniji ter prepovedi gibanja izven občin.

Še naprej je začasno prepovedano gibanje in zbiranje ljudi na javnih krajih in površinah v Republiki Sloveniji, dostop na javne kraje in površine v Republiki Sloveniji ter gibanje izven občine stalnega ali začasnega prebivališča. Razširjen pa je obseg izjem, saj novi odlok dopušča nekatere športne aktivnosti posameznikov v svoji občini in tudi vzdrževalna ter sezonska dela na zasebnih zemljiščih izven občine prebivanja.

Dostop do javnih parkov in drugih sprehajalnih površin je dovoljen le v občini prebivališča, lahko pa posameznik, ob upoštevanju ohranjanja varne razdalje do drugih oseb, na prostem v občini prebivališča izvaja športno-rekreacijsko dejavnost individualnega značaja (npr. tek, kolesarjenje, golf, joga) ali izvaja takšno športno-rekreacijsko dejavnost, pri kateri ob običajnem izvajanju ni mogoč stik z drugimi posamezniki (npr. tenis, badminton, balinanje).

Posameznikom oziroma članom istega gospodinjstva je po novem omogočen dostop do zasebnih zemljišč (po najbližji javni cesti) izven občine prebivanja zaradi izvajanja vzdrževalnih del ali sezonskih opravil. Pri tem takim osebam ni dovoljeno dostopanje do odprtih storitvenih dejavnosti (bencinske črpalke, trgovine z živili, banke, pošte itd.), razen če te storitve niso zagotovljene v občini bivališča. Za dostop do zasebnih zemljišč izven občine prebivanja morajo posamezniki izpolniti izjavo, ki je objavljena tukaj, pri sebi pa mora imeti tudi izpisek iz zemljiške knjige (oziroma drugo listino, ki dokazuje pravico do uporabe zemljišča).

Odlok začne veljati v soboto, 18. aprila 2020. Več informacij lahko najdete tudi tukaj.

Danes, 8. 4. 2020, je na Brdu pri Kranju potekal sestanek t. i. delovne skupine “Samoupravne lokalne skupnosti”. Sestanek je vodil minister za javno upravo Boštjan Koritnik, udeležili pa so se ga še minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek, predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca in vodstva združenj občin. ZMOS so na sestanku predstavljali predsednik mag. Gregor Macedoni, podpredsednik Matjaž Rakovec in vodja strokovne službe dr. Miloš Senčur. Sodelovali so tudi predstavniki ministrstva za javno upravo in drugih resorjev (MIZŠ, MDDSZ, MOP, MORS, MP in MF).

Namen srečanja delovne skupine je bila priprava predlogov dopolnitev že sprejetega proti-korona zakona (PKP1) ter predlogov za drugi sveženj ukrepov (bodoči PKP2), ki bodo namenjeni predvsem zagotavljanju likvidnosti gospodarstva. Obravnavan je bil tudi finančni položaj občin.

Minister Koritnik je uvodoma izpostavil pomembno vlogo lokalnih skupnosti pri soočanju z epidemijo: »Pri soočanju z epidemijo korona virusa ima lokalna samouprava posebno težo, zato želimo, da so županje in župani v pripravo ukrepov aktivno vključeni.« in se ob tej priložnosti županjam in županom za njihov pomemben angažma iskreno zahvalil.

ZMOS je v ponedeljek, 6. 4. 2020, na Ministrstvo za javno upravo naslovil predloge za spremembe PKP1 kot tudi za ukrepe v okviru priprave PKP2. Kot se je izkazalo na sestanku, bo država velik del predlogov upoštevala, in sicer:

• Financiranje izpada prihodkov zasebnih vrtcev bo prevzel državni proračun.
• V PKP2 bodo vključene možnosti za likvidnostno zadolževanje občin, nadaljeval se bo postopek sprejemanja že uskalejene spremembe Zakona o financiranju občin, ki bo dvignil prag največjega obsega možnega zadolževanja.
• Nov zakon bo spremenil oziroma dopolnil Zakon o lokalni samoupravi in omogočil izvedbo sej občinskih oziroma mestnih svetov na daljavo oziroma v obliki videokonferenc.
• Nov zakon bo vključeval jasno pravno podlago za znižanje ali oprostitev najemnin za občinske in državne nepremičnine.

Do nekaterih drugih vprašanj, ki so jih izpostavili predstavniki ZMOS in drugih združenj občin, se bo ministrstvo še opredelilo (kot na primer možnost uvrstitve javnih zavodov med delodajalce, ki lahko prejmejo podporo v zvezi z zagotavljanjem delovnih mest – 22., 28. člen PKP1; jasnejša razlaga 94. člena oziroma vseh javnih služb, za katere bo nadomestila plač zaposlenih in drugih stroškov, nastalih zaradi izpada izvajanja javnih storitev, kril proračun Republike Slovenije, drugo).

V razpravi je ministrstvo napovedalo, da bo spremenjena tudi višina povprečnine, ki bo za leto 2020 določena v višini 623,96 evrov.

V naslednjih dneh bo Ministrstvo za javno upravo pripravilo dogovorjene predloge v strnjeni obliki, jih uskladilo še z drugimi ministrstvi, predvsem z Ministrstvom za finance, ter jih nato posredovalo vladi. Minister Koritnik je poudaril, da bodo člani te delovne skupine z rednim sestajanjem nadaljevali tudi po koncu epidemije in sicer v obliki rednega delovnega telesa, ki se bo sestajalo najmanj enkrat na tri mesece.

Naslovna fotografija: Ministrstvo za javno upravo

Vlada je 28. 3. 2020 sprejela predlog besedila Zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) za državljane in gospodarstvo.

T.i. zakonski #protiKoronapaket #PKP1 bo veljal od uveljavitve zakona do 31. maja 2020. Nekatere poglavitne predlagane rešitve, ki so pomembne za občine, izpostavljamo v nadaljevanju.

Financiranje zasebnih vrtcev

Ne glede na določbo 34. in 36. člena Zakona o vrtcih zasebnim vrtcem v času epidemije COVID-19 pripadajo sredstva iz proračuna v višini 85 % za posameznega otroka, pri čemer je osnova za izračun obveznosti cena istovrstnega programa javnega vrtca na območju občine, s katero ima zasebni vrtec sklenjeno pogodbo o financiranju (42. člen).

Spremenjeni plačilni roki

Plačilni rok za neposredne in posredne uporabnike proračuna za plačila zasebnim subjektom bo skrajšan na 8 dni (64. člen).

Ne glede na 10. člen Zakona o preprečevanju zamud pri plačilih (Uradni list RS, št. 57/12) so plačilni roki
60 dni, kadar je upnik javni organ. Navedeni rok za plačilo ostane v veljavi še eno leto po razglasitvi
konca epidemije COVID-19 (82. člen).

Plače, nadomestila plač in premestitve v javnem sektorju

Javnega uslužbenca bo v času epidemije dopustno brez njegovega soglasja začasno premestiti na drugo delovno mesto v okviru istega delodajalca, ali na enako ali drugo delovno mesto k drugemu delodajalcu (66. člen).

Delo preko polnega delovnega časa v času epidemije COVID-19 – nadrejeni lahko javnemu uslužbencu brez njegovega soglasja odredi, da po poteku delovnega časa dokonča začeto nalogo ali opravi nujno  delo (67. člen). Delo preko polnega delovnega časa lahko traja največ 20 ur na teden oziroma 80 ur na mesec, s soglasjem javnega uslužbenca pa tudi dalj časa.

Delodajalec lahko zaradi nujnih delovnih potreb sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas brez javne
objave prostega delovnega mesta. V tem primeru se lahko pogodba o zaposlitvi sklene za določen čas,
vendar najdalj za obdobje do 30. septembra 2020 (68. člen).

Nadomestila plač javnih uslužbencev in fukncionarjev v primerih, ko zaradi odrejene karantene ali zaradi višje sile ne more opravljati dela, in v primeru čakanja na delo doma so enaka kot je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razlog (69. člen).

Predlog zakona uvaja nov dodatek za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije,  ki znaša največ 100 odstotkov urne postavke osnovne plače zaposlenega. O višini dodatka odloči predstojnik. Sredstva za financiranje tega dodatka in dodatka iz 11. točke 39. člena KPJS (65 % dodatek)
v javnem sektorju se zagotovijo v proračunu Republike Slovenije (70. člen).

Javno naročanje

Nove mejne vrednosti za javna naročila – 40.000 EUR za naročilo blaga ali storitev ali projektni natečaj in 80.000 EUR za gradnje. Do 15. 4. 2021 se četrti odstavek 66. člena ZJN-3 ne uporablja (90. člen).

V času trajanja epidemije COVID-19 se določbe o pogodbenih kaznih zaradi zamude ne uporabljajo, pogodbeno dogovorjeni roki pa se podaljšajo za obdobje od roka, določenega za izpolnitev pogodbe, do razglasitve prenehanja epidemije COVID-19 (91. člen).

Na področju javnega naročanja se predlaga se dvigujejo mejne vrednosti za uporabo zakona.
Naročnikom bo s tem omogočeno, da lahko javna naročila oddajo hitreje, obenem pa jih hitreje
plasirajo v gospodarstvo. Sprememba vpliva tudi na večjo oddajo naročil lokalnemu
gospodarstvu.

Izvajanje javnih storitev

Javne storitve, ki se ne izvajajo, se ne zaračunajo uporabnikom. Nadomestila plač zaposlenih zaradi
izpada izvajanja javnih storitev, se krijejo iz proračuna Republike Slovenije (94. člen).

Varstvo okolja

Roki za poročanje v zvezi z varstvom okolja (ZVO-1, ZV-1) se podaljšajo tako, da se iztečejo šestdeseti dan po preklicu epidemije COVID-19 (100. člen).

Vlada bo predlagala, da se predlog zakona obravnava po nujnem postopku.

Državni zbor je na 32. izredni seji dne 19. 3. 2020 sprejel Zakon o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19), ki ureja poslovanje v upravnih in drugih javnopravnih zadevah, v katerih vodijo upravne in druge postopke upravni organi (ministrstva, organi v sestavi ministrstev in upravne enote), drugi državni organi (kadar izvršujejo upravno funkcijo – tudi sodišča, samostojne agencije itd.), občine in nosilci javnih pooblastil.

S tem zakonom se vzpostavljajo začasni ukrepi (za čas veljavnosti zakona, najkasneje do 1. 7. 2020), ki pomenijo odstop od uveljavljenih pravil Zakona o splošnem upravnem postopku.  Ukrepi sledijo temeljnemu cilju zmanjševanja možnosti širjenja virusa zaradi izvajanja procesnih dejanj na strani strank in na strani organov, pomembno pa je, da se z zakonom varujejo pravni položaji strank, ki bi morale izpolniti neko odrejeno obveznost, bodisi odpravljati pomanjkljivosti ali pošiljati dokaze, ki so potrebni za odločitev, pa tudi izpolnjevati obveznosti, ki so jih naložene z odločbo ali sklepom.

Od uveljavitve zakona do objave sklepa Vlade Republike Slovenije v Uradnem listu Republike Slovenije o prenehanju razlogov, roki ne tečejo, kar pomeni, da vsi, ki so bili pozvani k odpravi kakršnihkoli pomanjkljivosti ali prilaganju dokazov, niso dolžni obveznosti izpolniti v roku, ki je zapisan v dokumentu, in to ne bo vplivalo na njihov pravni položaj. Zaradi prekinitve teka roka bodo obveznost lahko izpolnili po prenehanju ukrepov.

Če bi se rok za uveljavitev materialne pravice (na primer: podaljšanje prijave začasnega prebivališča itd.) iztekel v času trajanja posebnih ukrepov, bodo pravico vlagatelji uveljavljali v 8 dneh po prenehanju ukrepov, do takrat pa se jim morebitna obstoječa pravica po zakonu podaljša.

Poleg prekinitve rokov, ki varujejo pravni položaj strank, posebni ukrepi predvidevajo tudi prekinitev teka rokov za organ. Zakon tako prekinja instrukcijske roke za organ (npr. po veljavnem zakonu mora organ v petih delovnih dneh opraviti formalni preizkus zahteve, v roku dveh mesecev mora izdati in vročiti odločbo, v 15 dneh mora prva stopnja poslati pritožba na instanco, v 30 dneh po odpravi odločbe je treba ponovno odločiti ipd.).

Zaradi preprečitve širjenja bolezni v tem času organi ne bodo osebno vročali dokumentov, razen v nujnih primerih. Vročitve se bodo opravile po prenehanju ukrepov.

Vloge po elektronski poti se lahko vložijo brez varnega elektronskega podpisa, ki je sicer standard in formalna zahteva. Organ bo identiteto vložnika ugotavljal ali preverjal z drugim načini, na primer s tem, da bo zahteval, da stranka sporoči še uradno dodeljeno identifikacijsko številko (EMŠO, DŠ) ali tudi na druge načine (npr. z naprednim elektronskim podpisom itd).

Več informacij na gov.si tukaj in tukaj.