Vabimo vas na 5. jesenski Urbani forum z naslovom »Celovito urejanje potniškega prometa – pomen železniškega prometa za trajnostni razvoj, mobilnost in mesta«, ki bo potekal 14. novembra 2019, ob 10. uri, v Novem mestu (atrij Knjižnice Mirana Jarca, Rozmanova ulica 28).

Ministrstvo za okolje in prostor skupaj z Združenjem mestnih občin Slovenije z Urbanim forumom širi razpravo o vlogi, pomenu in priložnostih slovenskih mest za trajnostni razvoj ter njihovi vlogi v razvoju države. Jesenski forum vsako leto posvečamo strokovnim in izvedbenim temam urbanega razvoja, tokrat zelo aktualni temi: kako pomemben je razvoj celovitega potniškega promet, ki dobro izkorišča možnosti železniškega prometa, za naša mesta in kakovost življenja vseh.

Prehod v brezogljično družbo je eden od glavnih ciljev podnebne politike v Sloveniji. Tudi predlog podnebnega zakona, kot glavni cilj opredeljuje ogljično nevtralnost – ničelno stopnjo neto emisij toplogrednih plinov do leta 2050. Pri tem bo treba nasloviti tudi promet, ki je eden glavnih virov teh emisij, poleg tega pa v mestih prispeva tudi k slabši kakovosti zraka, višji ravni hrupa in porabi veliko prostora. Zato bomo morali najti okolju prijaznejše načine potovanj, z manj emisijami, manjšim vplivom na okolje in podnebne spremembe in s čim manj negativnimi vplivi na kakovost življenja ter zdravja ljudi.

Regionalni železniški potniški promet ima lahko velik pomen pri povezanosti mest med sabo in z zaledjem. Boljša povezanost pa vpliva tako na konkurenčnost mest kot na dostop do storitev najširšemu krogu prebivalcev in s tem na kvaliteto življenja.

Na forumu se bomo pogovarjali o tem, kako delovna mesta in storitve zbližati s stanovanji, saj ravno oddaljenost delovnega mesta in storitev od kraja bivanja dnevno generira veliko osebnega prometa. Kako javni potniški promet narediti privlačnejši od osebnega motornega prometa in kakšen železniški potniški promet potrebujemo. Kako celovito urejati promet in uspešno povezati različne vrste vrst osebnega in javnega prevoza.

Ker urejanje celovitega javnega in železniškega potniškega prometa presega možnosti načrtovanja na ravni posameznega mesta ali občine, želimo z dogodkom tematiko izpostaviti in s tem bolje povezati delovanje države in občine.

Program dogodka je dostopen na tej povezavi. Udeležba je brezplačna, potrebna pa je predhodna registracija na tej povezavi.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je objavilo javni poziv za zbiranje predlogov za vpis v katalog investicijskih priložnosti slovenskega gozdno-lesnega sektorja.

Namen spletnega kataloga investicijskih priložnosti v slovensko gozdno-lesno verigo je spodbuditi investicije v gozdno-lesno verigo z javno objavo investicijskih priložnosti, povezovanje deležnikov in identificiranje potreb po investicijah. Investicijski katalog služi kot podlaga za širšo domačo in mednarodno promocijo gozdno-lesne verige med drugim tudi v okviru pobude sodelovanja držav srednje in vzhodne Evrope in Kitajske 17+1 ter organizirano povezovanje investitorjev s ponudniki investicij (npr. investicijske konference).

Prijavi se lahko raznovrstne investicijske priložnosti glede na pogoje iz javnega poziva, v obliki;

• novih neposrednih investicij,
• investicij v obstoječe obrate,
• investicij v delujoče industrijske obrate / dejavnost,
• razvojno-raziskovalnih projektov,
• infrastrukturnih rešitev,
• intelektualnih pravic,
• zagonskih podjetij.

Objavo javnega poziva najdete TUKAJ.

Povezava na e-obrazec za oddajo predloga TUKAJ.

Rok za prijavo je 31. oktober 2019.
Vpis in vzdrževanje vpisa izbranih investicijskih priložnosti v katalogu sta za prijavitelje brezplačna.

Stanovanjski sklad Republike Slovenije in Gradbeni inštitut ZRMK sta kot slovenska partnerja sodelovala v projektu CoNZEBs, podprt v okviru programa Obzorje 2020, na temo zmanjšanja stroškov za nove skorajda nič-energijske stavbe. Nedavno je bila v okviru projekta izdana publikacija “Zakaj so skoraj nič-energijske stavbe prava odločitev” v kateri so predstavljene izkušnje, pričakovanja in prednostih bivanja v skoraj nič-energijskih hišah. Publikacija je dostopna tukaj.

Skoraj Nič-Energijska Stavba (sNES) pomeni visoko energijsko učinkovito stavbo, ki za svoje delovanje potrebuje zelo majhno količino energije, slednja pa je v veliki meri proizvedena iz obnovljivih virov na kraju samem ali v bližini. Pričujoča publikacija oriše zakonske obveze gradnje sNES, pojasni kaj je sNES, povzema rezultate raziskave o izkušnjah končnih uporabnikov s sNES in o pričakovanjih potencialnih bodočih uporabnikov glede bivanja v sNES.

Raziskava, ki je privedla do izdaje omenjene publikacije, je bila opravljena v letu 2018 in je zajela sedanje in morebitne bodoče stanovalce v sNES v štirih državah (Nemčija, Italija, Danska, Slovenija), vključenih v projekt. Pojasnjena so tudi ozadja stereotipnih prepričanj uporabnikov in miti o sNES, prikazani pa so tudi primeri zgodnje gradnje sNES večstanovanjskih stavb v omenjenih državah.

Knjižica je vodnik uporabnikom večstanovanjskih stavb, ki že živijo v sNES, in tistim, ki se bodo v visoko energijsko učinkovite stavbe morda preselili v prihodnosti. Uporabna pa je lahko tudi za stanovanjske sklade pri sprejemanju odločitev o novogradnjah in predstavitvi prednosti bivanja v sNES končnim uporabnikom svojih stanovanj.

ZMOS je v vlogi posredniškega organa za izbor operacij mehanizma celostnih teritorialnih naložb (CTN) danes, 27. 9. 2019, objavil dve povabili k predložitvi vlog za sofinanciranje operacij trajnostne mobilnosti z mehanizmom CTN. Rok za predložitev vlog je 28. 10. 2019.

Objavljena sta Povabilo k predložitvi vlog za sofinanciranje operacij trajnostne mobilnosti z mehanizmom CTN (ESRR), št. 303-8/2019 in Povabilo k predložitvi vlog za sofinanciranje operacij trajnostne mobilnosti z mehanizmom CTN (KS), št. 303-9/2019. Skupno je razpisanih približno 17,8 milijona evrov sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR), Kohezijskega sklada in sredstev proračuna Republike Slovenije. Razpisna dokumentacija obeh povabil je dostopna na tej povezavi.

Do nepovratnih sredstev so upravičene mestne občine, ki bodo s projekti izvajale ukrepe iz trajnostnih urbanih strategij in celostnih prometnih strategij. Sofinancirajo se lahko projekti urejanja vozlišč parkiraj in prestopi (P+R), razvoja kolesarske infrastrukture, urejanja infrastrukture za pešce, infrastrukture za javni mestni potniški promet, kot tudi projekti, ki vključujejo uporabo sodobnih tehnologij in pristopov upravljanja mobilnosti.  Pri urejanju različnih vrst infrastrukture se spodbuja tudi izvedba dodatnih ukrepov za udobnost in privlačnost, kot je namestitev nove urbane opreme, ozelenitev, signalizacija, in drugo, kar lahko prispeva k pogostejši rabi trajnostnih načinov urbane mobilnosti.

V okviru Povabila k predložitvi vlog za sofinanciranje operacij trajnostne mobilnosti z mehanizmom CTN (ESRR), št. 303-8/2019, je razpisanih 12,2 milijona evrov, od tega približno 7,4 milijona evrov za mestne občine iz vzhodne kohezijske regije in 4,8 milijona evrov za mestne občine iz zahodne kohezijske regije. Prispevek ESRR je približno 9,8 milijona evrov oziroma 80 %, prispevek Republike Slovenije pa 2,4 milijona evrov oziroma 20 %.

Po Povabilu k predložitvi vlog za sofinanciranje operacij trajnostne mobilnosti z mehanizmom CTN (KS), št. 303-9/2019, je razpisanih 5,6 milijona evrov, od tega 4,8 milijona evrov sredstev KS (85 %) in 0,8 milijona evrov sredstev Republike Slovenije.

V okviru mehanizma CTN je skupno na voljo preko 139 milijonov evrov nepovratnih sredstev za spodbujanje trajnostnega urbanega razvoja mestnih občin. Prva povabila v mehanizmu so bila objavljena spomladi 2017, do danes pa je organ upravljanja, tj. Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, dokončno potrdil 38 projektov mestnih občin, ki bodo prejeli 79,7 milijona evrov evropskih sredstev, medtem ko bodo mestne občine same prispevale preko 54 milijonov evrov.