Proračunski priročnik za pripravo proračunov občine za leti 2020 in 2021
Ministrstvo za finance je objavilo Proračunski priročnik za pripravo proračunov občine za leti 2020 in 2021. Priročnik s prilogami je dostopen na tej povezavi.
Zakaj so skoraj nič-energijske stavbe prava odločitev
Stanovanjski sklad Republike Slovenije in Gradbeni inštitut ZRMK sta kot slovenska partnerja sodelovala v projektu CoNZEBs, podprt v okviru programa Obzorje 2020, na temo zmanjšanja stroškov za nove skorajda nič-energijske stavbe. Nedavno je bila v okviru projekta izdana publikacija “Zakaj so skoraj nič-energijske stavbe prava odločitev” v kateri so predstavljene izkušnje, pričakovanja in prednostih bivanja v skoraj nič-energijskih hišah. Publikacija je dostopna tukaj.
Skoraj Nič-Energijska Stavba (sNES) pomeni visoko energijsko učinkovito stavbo, ki za svoje delovanje potrebuje zelo majhno količino energije, slednja pa je v veliki meri proizvedena iz obnovljivih virov na kraju samem ali v bližini. Pričujoča publikacija oriše zakonske obveze gradnje sNES, pojasni kaj je sNES, povzema rezultate raziskave o izkušnjah končnih uporabnikov s sNES in o pričakovanjih potencialnih bodočih uporabnikov glede bivanja v sNES.
Raziskava, ki je privedla do izdaje omenjene publikacije, je bila opravljena v letu 2018 in je zajela sedanje in morebitne bodoče stanovalce v sNES v štirih državah (Nemčija, Italija, Danska, Slovenija), vključenih v projekt. Pojasnjena so tudi ozadja stereotipnih prepričanj uporabnikov in miti o sNES, prikazani pa so tudi primeri zgodnje gradnje sNES večstanovanjskih stavb v omenjenih državah.
Knjižica je vodnik uporabnikom večstanovanjskih stavb, ki že živijo v sNES, in tistim, ki se bodo v visoko energijsko učinkovite stavbe morda preselili v prihodnosti. Uporabna pa je lahko tudi za stanovanjske sklade pri sprejemanju odločitev o novogradnjah in predstavitvi prednosti bivanja v sNES končnim uporabnikom svojih stanovanj.
Zakaj so skoraj-nič energijske stavbe prava odločitev
Objavljeni predhodni izračuni primerne porabe občin za leti 2020 in 2021
Ministrstvo za finance je objavilo predhodne podatke o izračunu primerne porabe občin in dohodnine, ki pripada občinam. Izračun je narejen na podlagi višine povprečnine, kot jo je predlagala Vlada in ki bo sprejeta v okviru predloga Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2020 in 2021 (ZIPRS2021, in sicer 589,11 EUR za leto 2020 in 588,30 EUR za leto 2021).
Podatki za leto 2020 so dostopni na tej povezavi, podatki za leto 2021 pa na tej povezavi.
Podrobnejši pregled podatkov pokaže nekatere anomalije sistema financiranja občin. V letu 2019 je povprečnina določena v višini 573,50 EUR in se bo v letu 2020 torej povišala za 15,61 EUR. Ob pregledu agregatnih podatkov izračunov dohodnine, ki bo pripadla mestnim občinam, ugotovimo, da bo dejansko povečanje financiranja mestnih občin zgolj 12,08 EUR na prebivalca, medtem ko bo ta učinek pri nekaterih drugih (nemestnih) občinah tudi preko 20 EUR na prebivalca. Glede na dejstvo, da mestne občine zagotavljajo širši nabor javnih storitev in imajo večje stroške pri vzdrževanju urbane infrastrukture, to jasno kaže na neustreznost sistema, v katerem morajo mestne občine z manj sredstvi na prebivalca zagotoviti nesorazmerno večji obseg nalog.
ZMOS je objavil novi povabili za projekte trajnostne mobilnosti v okviru mehanizma CTN
ZMOS je v vlogi posredniškega organa za izbor operacij mehanizma celostnih teritorialnih naložb (CTN) danes, 27. 9. 2019, objavil dve povabili k predložitvi vlog za sofinanciranje operacij trajnostne mobilnosti z mehanizmom CTN. Rok za predložitev vlog je 28. 10. 2019.
Objavljena sta Povabilo k predložitvi vlog za sofinanciranje operacij trajnostne mobilnosti z mehanizmom CTN (ESRR), št. 303-8/2019 in Povabilo k predložitvi vlog za sofinanciranje operacij trajnostne mobilnosti z mehanizmom CTN (KS), št. 303-9/2019. Skupno je razpisanih približno 17,8 milijona evrov sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR), Kohezijskega sklada in sredstev proračuna Republike Slovenije. Razpisna dokumentacija obeh povabil je dostopna na tej povezavi.
Do nepovratnih sredstev so upravičene mestne občine, ki bodo s projekti izvajale ukrepe iz trajnostnih urbanih strategij in celostnih prometnih strategij. Sofinancirajo se lahko projekti urejanja vozlišč parkiraj in prestopi (P+R), razvoja kolesarske infrastrukture, urejanja infrastrukture za pešce, infrastrukture za javni mestni potniški promet, kot tudi projekti, ki vključujejo uporabo sodobnih tehnologij in pristopov upravljanja mobilnosti. Pri urejanju različnih vrst infrastrukture se spodbuja tudi izvedba dodatnih ukrepov za udobnost in privlačnost, kot je namestitev nove urbane opreme, ozelenitev, signalizacija, in drugo, kar lahko prispeva k pogostejši rabi trajnostnih načinov urbane mobilnosti.
V okviru Povabila k predložitvi vlog za sofinanciranje operacij trajnostne mobilnosti z mehanizmom CTN (ESRR), št. 303-8/2019, je razpisanih 12,2 milijona evrov, od tega približno 7,4 milijona evrov za mestne občine iz vzhodne kohezijske regije in 4,8 milijona evrov za mestne občine iz zahodne kohezijske regije. Prispevek ESRR je približno 9,8 milijona evrov oziroma 80 %, prispevek Republike Slovenije pa 2,4 milijona evrov oziroma 20 %.
Po Povabilu k predložitvi vlog za sofinanciranje operacij trajnostne mobilnosti z mehanizmom CTN (KS), št. 303-9/2019, je razpisanih 5,6 milijona evrov, od tega 4,8 milijona evrov sredstev KS (85 %) in 0,8 milijona evrov sredstev Republike Slovenije.
V okviru mehanizma CTN je skupno na voljo preko 139 milijonov evrov nepovratnih sredstev za spodbujanje trajnostnega urbanega razvoja mestnih občin. Prva povabila v mehanizmu so bila objavljena spomladi 2017, do danes pa je organ upravljanja, tj. Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, dokončno potrdil 38 projektov mestnih občin, ki bodo prejeli 79,7 milijona evrov evropskih sredstev, medtem ko bodo mestne občine same prispevale preko 54 milijonov evrov.
eProstor – objavljena 8. številka e-novic
Geodetska uprava Republike Slovenije v okviru projekta »Program projektov eProstor« izdaja na vsaka dva meseca eNovice, v katerih najdete obvestila o novostih in dogodkih s področja projekta. »Program projektov eProstor« ima za dolgoročni cilj pospešiti in izboljšati procese na področju prostorskega načrtovanja, graditve objektov in upravljanja z nepremičninami, kar je možno doseči s povezljivimi, prosto dostopnimi in zanesljivimi zbirkami prostorskih podatkov. Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.
Nedavno je bila objavljena 8. številka eNovic, ki je dostopna tukaj. Vabljeni k branju.
Vrtci – v šolskem letu 2019/2020 ponovno razpis za financiranje oddelkov krajših programov
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) je dne 20. 9. 2019 posredovalo informacijo o javnem razpisu za financiranje oddelkov krajših programov v vrtcih v šolskem letu 2019/2020.
Javni razpis bo objavljen oktobra na spletni strani MIZŠ in bo imel dva razpisna roka (oktober 2019 in januar 2020). Država bo financirala oddelke krajšega programa v obsegu 240 ur za otroke, ki v letu pred vstopom v osnovno šolo še niso bili vključeni v vrtec. Za starše je vključitev otroka v krajši program vrtca brezplačna. Vrtci imajo možnost, da v primeru, ko gre za otroke, ki se umeščajo v skupino ranljivih skupin otrok, uporabijo znižan normativ (oblikovanje oddelka že za 5 otrok).
Kot sporoča MIZŠ je bilo izvajanje krajšega programa v preteklosti dobro sprejeto, kot ukrep pa prispeva k lažjemu prehodu predšolskih otrok v obvezno osnovnošolsko izobraževanje.
Dopis ministrstva je dostopen tukaj.
Iščemo katalizatorje urbane transformacije! Najava delavnice “Catalysing Urban Transformation in Slovenia” 23. 10. v Ljubljani
Slovenska mesta bodo pomemben dejavnik pri prehodu v brezogljično družbo. Kako to doseči? Odgovore bomo iskali na delavnici “Catalysing Urban Transformation in Slovenia”, ki jo ZMOS organizira v sodelovanju z organizacijo EIT Climate-KIC in e-Zavodom.
Rezervirajte si 23. oktober, ko bomo z ekipo mednarodnih strokovnjakov na delavnici v inovativni in kreativni atmosferi načrtovali prehod slovenskih mest v brezogljične in krožne skupnosti ter identificirali projekte in poslovne modele kot tudi možne vire financiranja, ki bodo tak prehod omogočili. Na delavnici bodo oblikovane ekipe za posamezno mesto, ki jih bodo sestavljali odločevalci in zaposleni v občinskih upravah, javnih podjetjih, razvojnih agencijah, predstavniki nevladnih organizacij in kreativnih industrij.
Podrobnejše informacije najdete tukaj, prijave zbiramo na zmos@koper.si.
Izhodišča za spremembo plačnega sistema javnega sektorja
Ministrstvo za javno upravo je 17. 9. 2019 predstavilo predlog izhodišč za spremembo plačnega sistema javnega sektorja.
Kot so zapisali na ministrstvu, je bil namen predstavitve odpreti strokovno razpravo o tem, ali je plačni sistem, kot je bil postavljen z vidika nagrajevanja, še ustrezen ter pridobiti čim širši odziv tistih, ki se v javnem sektorju dnevno srečujejo s plačnim sistemom v praksi. Spremembe ključnih vsebinskih elementov plačnega sistema naj bi zagotovile večjo fleksibilnost pri določitvi osnovne plače, ustreznejši sistem napredovanja javnih uslužbencev in večji obseg variabilnega nagrajevanja.
Predstavitev izhodišč za spremembo plačnega sistema javnega sektorja je dostopna tukaj.
Povprečnina – za leto 2020 Vlada predlaga povprečnino v višini 589 evrov
17. 9. 2019 je na Ministrstvu za javno upravo potekal sestanek na temo višine povprečnine v letih 2020 in 2021. Sestanka so se udeležili predsedniki združenj občin, v imenu ZMOS predsednik mag. Gregor Macedoni, minister za javno upravo Rudi Medved in minister za finance dr. Andrej Bertoncelj.
Slednji je predstavil izračun vladne strani, ki na podlagi metodologije določa povprečnino za leto 2020 v višini 589,11 evrov, za leto 2021 pa 588,30 evrov. Minister za finance je poudaril tudi širšo javnofinančno sliko, kjer na podlagi zadnjih ocen gospodarske rasti ministrstva že iščejo prihranke, saj bo potrebno prilagoditi predlog proračuna države v višini 100 milijonov evrov.
Minister za javno upravo Rudi Medved je po pogovoru s predstavniki občin povedal: »Kljub temu, da gre za najvišjo povprečnino doslej, s predsedniki občinskih združenj nismo dosegli sporazuma, da bi to tudi simbolično podpisali. Ne glede na to, dialog z občinami ostaja, delovna skupina pa bo še naprej iskala možnosti za znižanje stroškov občin.« Minister je ob tem dodal, da razume občinsko stran in potrebo po višji povprečnini, hkrati pa je poudaril okvir fiskalnega pravila. Ponovil je napoved, da bo ministrstvo resno pristopilo k temu, da se metodologije za izračun povprečnine spremenijo na način, da razkoraka med stroški in povprečnino ne bi bilo več. »Financiranje občin mora biti ena izmed prioritet države, saj se vsi vračamo domov v svoje občine, kjer želimo imeti urejen standard«, je poudaril minister Medved.
Dr. Aleksander Jevšek, predsednik Skupnosti občin Slovenije, je izpostavil dejstvo, da Zakon o financiranju občin določa, da občinam pripada 54 % od pobrane dohodnine, da pa po izračunih Skupnosti občin Slovenije povprečnina v višini 590 evrov pomeni, da država razdeli nekaj manj kot 50% dohodnine. To tako pomeni evidentno kršitev veljavne zakonodaje.
Mag. Gregor Macedoni, predsednik ZMOS, je pogovore označil kot konstruktivne, opozoril pa je na neenakomerno razporeditev sredstev med občinami. Mestne občine, ki zagotavljajo večje število javnih storitev in imajo posledično večje število javnih uslužbencev, tudi ob dvigu povprečnine, ki je zgolj linearen, namreč ne dobijo povrnjenih vseh stroškov. Stališče ZMOS ostaja, da je potrebno sistem financiranja občin spremeniti na način, da bodo občine dobile povrnjene dejanske stroške za izvajanje nalog, ki jih nalaga zakonodaja.
Zgovorna je na primer ocena države o finančnem učinku višjih plač javnih uslužbencev na občinske proračune. Od skupnega povišanja stroškov v višini skoraj 20 milijonov evrov, približno 11 milijonov evrov oziroma natančneje 54 % celotnega povišanja stroškov, odpade na zgolj 11 mestnih občin, ki predstavljajo 5 % števila vseh občin. 34 % povišanja stroškov odpade na druge občine s sedeži upravnih enot, to je na 47 občin oziroma na 22 % vseh občin, preostalih zgolj 12 % finančnega učinka pa se razporedi med preostalih 154 občin oziroma med 73 % vseh občin. Navedeno jasno dokazuje potrebo po diferenciaciji občin v sistemu financiranja občin, ki mora bolj pravično pokriti stroške večjih občin, kar trenutno sistem ne omogoča. Po analizi iz leta 2018 imajo mestne občine za 50 evrov na prebivalca višje stroške od povprečja občin, ob tem pa primerno porabo na prebivalca za 122 evrov nižjo.
CTN – Evropska sredstva za mestno kolesarsko omrežje v Velenju
Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko je izdala odločitev o finančni podpori za projekt »CTN Mestno kolesarsko omrežje – zahod« Mestne občine Velenje. Skupna višina sredstev namenjenih za izvedbo projekta je 2,6 milijona evrov, Evropski sklad za regionalni razvoj bo prispeval nekaj manj kot 1,4 milijona evrov.
Namen naložbe je vzpostavitev oz. ureditev Mestnega kolesarskega omrežja – zahod v Mestni občini Velenje in s tem povezava obstoječih ter novih odsekov kolesarskih povezav v zvezen sistem povezav. Na ta način se bo spodbudila uporaba koles kot alternativne oblike prevoza za potrebe dnevnih migracij.
V okviru projekta bo zgrajenih in prometno urejenih 7 kolesarskih povezav v omrežje (zahodni del mesta), kjer bosta zgrajeni tudi dve brvi in nov podhod pod železniško progo. Zgrajena bodo tudi 3 pokrita in 1 nepokrito parkirišče za kolesa s stojali za kolesa in nova Bicy postaja.
Cilj projekta je vzpostaviti neprekinjeno mestno kolesarsko omrežje, ki bo pomenilo učinkovito spremljanje, izvajanje in upravljanje trajnostne mobilnosti na ravni lokalne skupnosti in navezave na regijsko omrežje. To bo vplivalo na povišanje kakovosti zraka, zmanjšanje mobilnostne revščine, povečanje pozitivnih učinkov na zdravje in promocijo zdravega življenjskega sloga ter razvoj ukrepov za spodbujanje trajnostne mobilnosti.
V okviru izvajanja mehanizma CTN je bilo tako potrjenih že 38 projektov mestnih občin, ki bodo skupaj prejeli 79,7 milijona evrov sredstev iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, Kohezijskega sklada in sredstev proračuna Republike Slovenije. Pregled potrjenih projektov je dostopen tukaj.