Združenje mestnih občin Slovenije je v četrtek, 7. decembra 2023, v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova v Ljubljani, organiziralo 3. delavnico v okviru projekta Active cities for EU z naslovno temo »Participativni procesi za politike oživljanja mestnih jeder«.
Glavni namen delavnice je bil poudariti pomen vključevanja javnosti in sodelovanja z deležniki pri pripravi in izvajanju politik revitalizacije in upravljanja mestnih središč in krepitev zmogljivosti občinskih uslužbencev za izvajanje participativnih procesov.
V prvem delu delavnice so se projektni partnerji in predstavniki mestnih občin seznanili s praktičnimi primeri politik revitalizacije mestnega jedra in participativnih procesov na temo mobilnosti, praznih poslovnih prostorov in gospodarstva. Sledila je razprava, kjer so udeleženci delavnice delili svoje izkušnje in razpravljali o izzivih posameznih mest udeležencev ter identificirali izzive. Tisti izzivi, ki so bili identificirani kot najbolj pomembni, so služili za izhodišča oziroma podteme drugega dela delavnice.
V drugem delu dogodka je potekala praktična delavnica po metodi svetovne kavarne. Obravnavane so bile štiri glavne teme, kako oživiti mestna jedra in pri tem uporabiti participativne pristope, in sicer (1) kakovost življenja v zgodovinskih urbanih območjih (pešci, promet, parkiranje), (2) gospodarstvo, prazni poslovni prostori in turizem (storitve, ugodnosti, omrežja), (3) komunikacija (sodelovanje, mestni marketing/branding) ter (4) kultura in dogajanje v javnem prostoru.
Zaključki delavnice so podkrepili pomen sodelovanja mest z različnimi deležniki. Na področju kakovosti življenja pomembno vlogo igra promet. Okrepiti je potrebno cenovno dostopen javni promet z namenom doseganja privlačnejših in s prometom manj obremenjenih urbanih središč, pri čemer pa je potrebno upoštevati potrebe prebivalcev samih mestnih središč in gospodarstva. Predstavljene so bile rešitve, kot so ukrepi občasnega zapiranja ulic, ki lahko preidejo v trajno zaporo ulice, omejitve hitrosti, omejitve dopoldanskega in popoldanskega prometa v bližini šol ali uvedbe pedi busa ter spodbujanje kolesarjenja otrok v šolo. Čedalje večji problem v mestih so tudi t. i. toplotni otoki, zato je pomembno izvajanje ukrepov za krepitev podnebne odpornosti mest.
V zvezi z gospodarstvom, praznimi poslovnimi prostori in turizmom so bile ključne ugotovljene težave upad prometa v trgovinah v mestnih središčih, prisotnost trgovskih centrov na obrobju mesta ali celo v bližini starih mestnih jeder, ki pogosto pritegnejo pozornost potrošnikov, in pomanjkanje vpletenosti lastnikov nepremičnin v mestnih središčih. Kot rešitve so deležniki identificirali ukrepe subvencioniranja najemnin za spodbujanje najema lokalov/prostorov in uvedbo davka na nepremičnine. Del razprave se je osredotočal tudi na ponudbo trgovin in lokalov v mestnih središčih. Mesta bi morala imeti vpliv na oblikovanje ponudbe, kar je lažje v primerih, ko je določen delež poslovnih prostorov v javni lasti.
Predstavniki iz različnih držav so kot oviro za razvoj mestnih središč izpostavili stroge režime varstva kulturne dediščine, ki za investitorje pomenijo višje stroške in večje omejitve pri razpolaganju z nepremičninami. Udeleženci so se strinjali, da je potrebno iskati zdravo ravnovesje med varstvom kulturne dediščine in gospodarskimi aktivnostmi.
Turizem pogosto pomeni pomemben vir, ki ohranja življenje v mestnih središčih, obenem pa lahko povzroča negativne posledice. Udeleženci delavnice so bili mnenja, da morajo mesta v prvi vrsti skrbeti za kakovost življenja svojih prebivalcev in šele nato za razvoj turizma.
Kot dobra praksa je bilo izpostavljeno delovanje mestnih managerjev, ki skrbijo za komunikacijo in stike med mestno upravo in podjetniki ter prebivalci. Mestni managerji so lahko vključeni v določanje odpiralnih časov, terminov za dostave, koordinacijo dogodkov v mestih in branding mesta.
Komuniciranje z deležniki je bilo identificirano kot eden najpomembnejših ukrepov. Med deležniki so bili izpostavljeni prebivalci, podjetniki (trgovine, restavracije), javne institucije in obiskovalci. Dobra komunikacija med deležniki lahko razreši marsikateri šum. Izpostavljeni so bili primeri dobrih praks komuniciranja s prebivalci pred izvedbo javnih dogodkov, s čimer se je delavnica navezala na področje kulture in dogodkov.
Na tem področju je potrebno okrepiti koordinacijsko vlogo mest ali mestnih managerjev, da so dogodki bolje razporejeni časovno in lokacijsko. V starih mestnih jedrih je potrebno vzpostaviti ustrezno infrastrukturo za izvajanje dogodkov, ki bodo zmanjšali stroške organizatorjem. Primer dobre prakse je tudi priprava enotnih navodil za organizatorje glede vseh vlog, dovoljenj in drugega potrebnega za izvedbo prireditev. Pogosto je bil izpostavljen vidik trajnosti, in sicer z omejevanjem nastajanja odpadkov in koordinacijo javnega prevoza z dogodki.
Udeleženci so se strinjali, da pestro dogajanje v mestnih središčih pomeni več obiskovalcev in s tem večji obseg gospodarskih dejavnosti. Izpostavljeno je bilo, da participativni procesi na tem področju ne pomenijo zgolj obveščanja, temveč možnost vplivanja deležnikov, npr. prebivalcev in mestnih podjetnikov, na izvedbo programov.
Delavnico je izvedel in moderiral IPoP – Inštitut za politike prostora. Poročilo izvedene delavnice najdete tukaj.
Za več informacij lahko obiščete spletno stran projekta.
