Ministrstvo za javno upravo je 17. 9. 2019 predstavilo predlog izhodišč za spremembo plačnega sistema javnega sektorja. 

Kot so zapisali na ministrstvu, je bil namen predstavitve odpreti strokovno razpravo o tem, ali je plačni sistem, kot je bil postavljen z vidika nagrajevanja, še ustrezen ter pridobiti čim širši odziv tistih, ki se v javnem sektorju dnevno srečujejo s plačnim sistemom v praksi. Spremembe ključnih vsebinskih elementov plačnega sistema naj bi zagotovile večjo fleksibilnost pri določitvi osnovne plače, ustreznejši sistem napredovanja javnih uslužbencev in večji obseg variabilnega nagrajevanja.

Predstavitev izhodišč za spremembo plačnega sistema javnega sektorja je dostopna tukaj.

Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko je izdala odločitev o finančni podpori za projekt »CTN Mestno kolesarsko omrežje – zahod« Mestne občine Velenje. Skupna višina sredstev namenjenih za izvedbo projekta je 2,6 milijona evrov, Evropski sklad za regionalni razvoj bo prispeval nekaj manj kot 1,4 milijona evrov.

Namen naložbe je vzpostavitev oz. ureditev Mestnega kolesarskega omrežja – zahod v Mestni občini Velenje in s tem povezava obstoječih ter novih odsekov kolesarskih povezav v zvezen sistem povezav. Na ta način se bo spodbudila uporaba koles kot alternativne oblike prevoza za potrebe dnevnih migracij.

V okviru projekta bo zgrajenih in prometno urejenih 7 kolesarskih povezav v omrežje (zahodni del mesta), kjer bosta zgrajeni tudi dve brvi in nov podhod pod železniško progo. Zgrajena bodo tudi 3 pokrita in 1 nepokrito parkirišče za kolesa s stojali za kolesa in nova Bicy postaja.

Cilj projekta je vzpostaviti neprekinjeno mestno kolesarsko omrežje, ki bo pomenilo učinkovito spremljanje, izvajanje in upravljanje trajnostne mobilnosti na ravni lokalne skupnosti in navezave na regijsko omrežje. To bo vplivalo na povišanje kakovosti zraka, zmanjšanje mobilnostne revščine, povečanje pozitivnih učinkov na zdravje in promocijo zdravega življenjskega sloga ter razvoj ukrepov za spodbujanje trajnostne mobilnosti.

V okviru izvajanja mehanizma CTN je bilo tako potrjenih že 38 projektov mestnih občin, ki bodo skupaj prejeli 79,7 milijona evrov sredstev iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, Kohezijskega sklada in sredstev proračuna Republike Slovenije. Pregled potrjenih projektov je dostopen tukaj.

Geodetska uprava RS bo v sodelovanju z združenji občin v tednu med 2. in 6. septembrom izvedla 12 posvetov na temo javne razgrnitve modelov množičnega vrednotenja nepremičnin.

Dogodki bodo potekali v Celju, Kopru, Novi Gorici, Murski Soboti, Sevnici, Novem mestu, Ptuju, Velenju Slovenj Gradcu, Litiji, Kranju, Mariboru in Ljubljani (več informacij tukaj). 

Kot so v sporočilu za javnost zapisali na Geodetski upravi, bomo v Sloveniji 1. 4. 2020 objavili novo množično vrednotenje nepremičnin v skladu z Zakonoma o množičnem vrednotenju nepremičnin (ZMVN-1). Od letošnjega oktobra bo potekala javna predstavitev predlogov modelov vrednotenja ter vrsta drugih aktivnosti v sklopu tega zelo pomembnega projekta. Javna razprava o modelih vrednotenja bo potekala po vseh slovenskih občinah, kjer bodo lahko prebivalke in prebivalci pregledali modele in predlagali morebitne spremembe.

Množično vrednotenje se v Sloveniji izvaja že od leta 2006, posplošene vrednosti pa so vsem nepremičninam v nepremičninskih evidencah določene že od konca leta 2011. V ta namen se v Sloveniji že od leta 2007 spremlja dogajanje na trgu nepremičnin, kar predstavlja osnovo za izdelavo modelov vrednotenja. Preverjanje in posodabljanje modelov vrednotenja je stalna naloga sistema, saj je cilj množičnega vrednotenja slediti dinamiki trga nepremičnin.

Strokovni deležniki so izpopolnili evidence podatkov, hkrati pa tudi prilagodili modele vrednotenja na podlagi razprave, ki je potekala dalj časa.

S tem projektom želi država za vsako zemljišče in vsak objekt določiti posplošeno vrednost, ki se bo kar najbolj približala dejanski tržni vrednosti. Seveda se dejanska vrednost najbolj zanesljivo določi s prodajo na trgu, vendar se vsako leto v Sloveniji proda samo 1 % vseh stanovanjskih hiš in 3 % vseh stanovanj. Na nekaterih območjih pa sploh ne pride do prodaj nepremičnin.

Zato se za določanje posplošene vrednosti uporabljajo posebni matematični modeli, da se na celotnem območju države oceni posplošena vrednost nepremičnin. Ta postopek poteka na podlagi zelo bogatih podatkov, pri čemer Slovenija po oceni GURS na tem področju sodi v sam evropski vrh. Kakovost sistema potrjujejo tudi pozitivne revizije mednarodnih inštitucij, ki navajajo Slovenijo kot primer odlične prakse. Z novim ciklom množičnega vrednotenja se kakovost sistema še dodatno izboljšuje.

V državnih digitalnih evidencah so zabeleženi številni podatki o posameznih nepremičninah ter vsi kupoprodajni posli z zemljišči in objekti, ki se zgodijo v državi. Kombinacija teh podatkov omogoča, da se z množičnim vrednotenjem nepremičnin dokaj natančno približa dejanski tržni vrednosti.

Kakovostni in transparentni podatki so bistveni za številne vidike sodobnega življenja in za učinkovito vodenje skupnosti. Projekt množičnega vrednotenja nepremičnin je pomemben predvsem za zagotavljanje pravne varnosti prebivalcev, ki so lastniki nepremičnin ali jih nameravajo kupiti. Kakovostni in transparentni podatki o vrednosti nepremičnin bodo pomembni za pravično in učinkovito vodenje upravnih in sodnih postopkov, saj bomo tako prebivalcem zagotovili hitro in transparentno reševanje njihovih primerov.

Gradivo s posvetov je dostopno tukaj:

• Občine v postopku javne razgrnitve predloga modelov vrednotenja – Postopki množičnega vrednotenja s poudarki na poskusnem izračunu, javni razgrnitvi modelov ter vlogi občin,
• Podatki za izračun vrednosti nepremičnin – Postopki urejanja podatkov o nepremičninah, ki vplivajo na njihovo posplošeno vrednost.

V sredo, 21. avgusta 2019, je na Ministrstvu za javno upravo potekal delovni sestanek na temo financiranja občin med ministrom za javno upravo Rudijem Medvedom s sodelavci ter predsedniki združenj občin mag. Gregorjem Macedonijem (Združenje mestnih občin Slovenije – ZMOS), dr. Aleksandrom Jevškom (Skupnost občin Slovenije – SOS) in Robertom Smrdeljem (Združenje občin Slovenije – ZOS).

Po srečanju je potekala skupna izjava za medije ministra in predsednikov združenj občin. Minister Rudi Medved je v izjavi pojasnil, da je »v razpravi o financiranju občin prišlo do več idej, kako nevtralizirati rast plač v javnem sektorju, ki so vplivale na občinske proračune. Skozi javno razpravo smo pustili eno od variant (bilo jih je več) kot ilustracijo, da se na ta način s premeščanjem v formuli, jemanjem nekje in dajanjem drugam, tega problema ne rešiti, kakor tudi drugi problemov, ki so povezani s financiranjem občin, ne.« S tem so se strinjali tudi ostali prisotni na sestanku. »Danes smo se dotaknili številnih drugih področij in ugotovili, da obstaja velik razkorak med dejanskimi stroški občin in zagotovljenimi sredstvi države, ki financira obvezne naloge občin«, je dodal minister.

»Čudežne formule ne bomo spreminjali čez noč, lotili se je bomo skupaj z občinami, v mirnem dialogu«, je bilo glavno sporočilo ministra pri čemer je pojasnil, da je bil končni dogovor, da se s spremembo Zakon o financiranju občin (ZFO) nadaljuje, saj druge predvidene rešitve uživajo podporo združenj občin. Glede formule pa si bodo prisotni vzeli čas za iskanje skupne rešitve, ki mora uskladiti prihodke in stroške občin, pri čemer je minister opozoril tudi na spoštovanje fiskalnega pravila.

Predsednik ZMOS, mag. Gregor Macedoni, je podprl prizadevanja ministrstva na področju nižanja stroškov občin. Prav tako je pohvalil dialog, ki smo ga združenja občin v preteklosti pogrešala. V tem dialogu je opozoril na dejstvo, da so posledice dviga plač v javnem sektorju bolj izrazite v večjih občinah kot v manjših. Predlagana sprememba formule za izračun primerne porabe v okviru ZFO je bil korak v pravo smer, ki bi zbližal razkorak med financiranjem in dejanskimi stroški povečanja plač v javnem sektorju.  Hkrati je izrazil strinjanje, da je sprememba formule v danem trenutku, ko so vse občine podfinancirane, težko doseči.

Predsednik Macedoni je podprl dogovor, da se nadaljuje delo v smeri iskanja formule, ki bo v največji možni meri upoštevala raznolikost občin in dejanske stroške. Finančne posledice zaradi dviga plač ostajajo pri občinskih proračunih, prav tako pa so vidne pri zviševanju cen nekaterih storitev za občane. V primeru mestnih občin gre za milijonske vrednosti, zato je potrebno to problematiko nujno rešiti.

Povezava do posnetka izjave za medije je dostopna tukaj.