Nekategorizirano – Stran 31 – Združenje mestnih občin Slovenije

Župani mestnih občin na posvetu o prihodnosti obalne ceste med Koprom in Izolo

15/07/2019/in Nekategorizirano /by Zmos

V Izoli se je minuli petek, 12. 7. 2019, sestalo pet županov slovenskih mestnih občin in Pavle Hevko, direktor Turistične zveze Slovenije, ki sta jih na strateško idejni posvet o prihodnji ureditvi nekdanje obalne ceste povabila župan Mestne občine Koper Aleš Bržan in župan Občine Izola Danilo Markočič. Na posvetu so župani soglasno sklenili, da bodo ustanovili posebno skupino, ki bo aktivno delala na projektu prihodnje ureditve območja nekdanje obalne ceste že v jesenskih mesecih.

S prenosom skoraj štiri kilometre dolge obalne ceste, ki je povezovala Koper in Izolo, v upravljanje lokalnih skupnosti in z njeno prekategorizacijo ter umikom motornega prometa se je ponudila možnost ureditve največjega slovenskega kopališča oziroma promenade med obema mestoma.

Na petkovem srečanju je mag. Marko Starman, vodja Urada za prostor in nepremičnine Občine Izola predstavil možne idejne rešitve ureditve nekdanje obalne ceste, prisotni župani pa so podali svoje videnje o predlagani ideji. Srečanja so se udeležili Zoran Jankovič, župan Mestne občine Ljubljana, Bojan Šrot, župan Mestne občine Celje, Aleksander Saša Arsenovič, župan Mestne občine Maribor in Gregor Macedoni, župan Mestne občine Novo mesto. Župani so se dogovorili, da bodo oblikovali skupno delovno skupino, v katero naj bi slovenske mestne občine skupaj z izolsko imenovale svoje predstavnike. Ta naj bi pripravila nabor idej, ki bodo podlaga za prenovo obalnega prostora med Koprom in Izolo. Skupina ne bo imela zaključenega števila članov, saj so vanjo vabljeni vsi, ki lahko prispevajo ideje in čas za pripravo idejne zasnove ureditve. Župani preostalih mestnih občin se predvsem zaradi dopustov srečanja niso mogli udeležiti, vendar je ideja, ki sloni na povezovanju županov in preseganju meja posameznih lokalnih skupnosti, tudi njim vzbudila zanimanje.

“Odziv slovenskih mestnih občin, da bi sodelovale pri urejanju največje slovenske plaže, dolge nekaj več kot štiri kilometre, je bil presenetljivo dober,” je za STA povedal župan Občine Izola Danilo Markočič.

Povzeto po: eKoper.si, Občina Izola, STA.

eProstor – objavljena 7. številka e-novic

12/07/2019/in Nekategorizirano /by Zmos

Geodetska uprava Republike Slovenije v okviru projekta »Program projektov eProstor« izdaja na vsaka dva meseca eNovice, v katerih najdete obvestila o novostih in dogodkih s področja projekta. »Program projektov eProstor« ima za dolgoročni cilj pospešiti in izboljšati procese na področju prostorskega načrtovanja, graditve objektov in upravljanja z nepremičninami, kar je možno doseči s povezljivimi, prosto dostopnimi in zanesljivimi zbirkami prostorskih podatkov. Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

Nedavno je bila objavljena 7. številka eNovic, ki je dostopna tukaj. Vabljeni k branju.

Predsedovanje Slovenije EU – sodelovanje lokalnih skupnosti

03/07/2019/in Nekategorizirano /by Zmos

Minister za javno upravo Rudi Medved se je v torek, 2. julija 2019, s predstavniki združenj občin pogovarjal o sodelovanju lokalnih skupnosti pri predsedovanju Slovenije Svetu Evropske unije. Na sestanku so bili prisotni tudi predstavniki kabineta predsednika vlade, ki ima osrednjo koordinacijsko vlogo pri pripravah na predsedovanje.

Minister Rudi Medved je izpostavil, da »je Vlada RS resno pristopila k pripravam na predsedovanje Slovenije Svetu EU: določena so prednostna področja in znani so tudi prvi orisi dogodkov v času predsedovanja. V nadaljevanju pa si želimo tudi večje prisotnosti lokalnih skupnosti v pripravah na predsedovanje.« Predsedovanje EU je označil tudi kot možnost, da Slovenija Evropi pokaže »kako odlično delujejo lokalne skupnosti v RS.«

Na sestanku je bila predstavljena pobuda za oblikovanje t.i. »košarice mest«, ki bo vključevala različne kraje po Sloveniji, ki jih bodo predlagale občine, v katerih bodo lahko v času predsedovanja Slovenije Svetu EU potekala razna srečanja. V mestih, ki so opredeljena kot vodilne destinacije, bodo potekala srečanja na podministrski ravni. Na podlagi predlogov občin bodo določene tudi spremljevalne destinacije, v katerih bo potekal spremljevalni program. Na ta način se želi doseči širše koristi predsedovanja Svetu EU po lokalnih okoljih (večanje prepoznavnosti destinacij, turistična promocija, potrošnja v lokalnih okoljih).

V imenu ZMOS se je sestanka udeležil predsednik mag. Gregor Macedoni, ki je izrazil podporo načrtovani razpršitvi dogajanja po različnih mestih v Sloveniji, kjer bodo tudi mestne občine nedvomno zainteresirane za sodelovanje.

Povabilo občinam k sodelovanju je objavljeno na tej povezavi. Rok za oddajo predlogov je 13. september 2019 na naslov gp.kpv@gov.si. Na spodnjih povezavah lahko dostopate do:

besedila povabila občinam in merila za oblikovanje košarice mest,
košarice mest z določenimi vodilnimi destinacijami (Excel),
projektne naloge “Posebni vladni projekt predsedovanje Svetu EU 2021“.

Državna uprava ima novo osrednjo spletno stran: GOV.si

03/07/2019/in Nekategorizirano /by Zmos

S 1. julijem 2019 je bilo objavljeno novo osrednje spletno mesto državne uprave GOV.SI, ki na enem mestu združuje predstavitvene vsebine ministrstev, vladnih služb, organov v sestavi in upravnih enot.

Kot so zapisali v Ministrstvu za javno upravo, bo GOV.SI v prvi fazi združil predstavitvena spletna mesta 14 ministrstev, 11 vladnih služb, 31 organov v sestavi in 58 upravnih enot. Obstoječa spletna mesta ministrstev, vladnih služb, organov v sestavi in upravnih enot bodo postopoma ukinjena, organi pa bodo svoje vsebine predstavljali le še na GOV.SI.

Vsebine se bodo na spletni strani v naslednjih tednih in mesecih dopolnjevale, do 2. septembra 2019 bodo na voljo še preostale teme, storitve in projekti. V naslednjem koraku bo do 15. oktobra 2019 pripravljen dodaten seznam predstavitvenih spletnih mest državne uprave, ki bodo prenesena na GOV.SI do 12. marca 2020, s čimer bo projekt vzpostavitve GOV.SI zaključen.

Državljani in podjetja bodo do storitev še vedno dostopali v okviru samostojnih storitvenih portalov (npr. eUprava, eDavki, SPOT). GOV.SI pa je prek posameznih tem in preko zbirke vseh storitev državne uprave povezan z relevantnimi storitvami na storitvenih portalih.

Vzpostavitev osrednjega spletnega mesta državne uprave GOV.SI je rezultat projekta Prenova in optimizacija spletnih mest državne uprave, ki ga je Vlada Republike Slovenije potrdila leta 2016. Vodi ga Ministrstvo za javno upravo v sodelovanju z Uradom vlade za komuniciranje. Ključni namen projekta je izboljšanje uporabniške izkušnje, zmanjšanje števila spletnih mest državne uprave in enotnejši nastop državne uprave na spletu. Izkušnje drugih držav (npr. Velike Britanije), ki so se odločile za enotno spletno mesto, kažejo na višje standarde javnih objav in boljšo uporabniško izkušnjo.

Za izvedbo projekta Prenove in optimizacije spletnih mest (P11) je predvidenih 521.600 EUR, in sicer 417.280 EUR iz evropskih sredstev in 104.320 EUR iz državnega proračuna.

Zmanjševanje stroškov občin – poročilo o delu delovne skupine za spremembo zakonodaje

19/06/2019/in Nekategorizirano /by Zmos

V torek, 18. 6. 2019, se je na 3. seji sestala vladna delovna skupina za znižanje stroškov občin. Vladi bo predlagala spremembo 25 zakonov, s katerimi bodo občinam znižani stroški v višini približno 31 milijonov evrov. S tem se uresničuje zaveza iz Dogovora o višini povprečnine za leto 2019.

Delovno skupino je vlada ustanovila 31. januarja letos, z delom pa je pričela 20. februarja. Obravnavala je skupno predloge za spremembo 61 predpisov, ki so jih predlagala reprezentativna združenja občin. Delovna skupina je bila imenovana na podlagi novembra lani sklenjenega dogovora med združenji občin in vlado, da se opravi pregled občinskih pristojnosti in s tem povezanih stroškov občin in presodi, ali je te mogoče zmanjšati. V štirih mesecih in pol se je sestala na 33 sejah v ožjem in širšem sestavu. Vladna skupina je svoje delo sicer zaključila s tem, ko je določila zakone, ki jih je treba spremeniti, vendar vse konkretne rešitve še niso dogovorjene. Zato bo minister Rudi Medved, ki vodi vladno delovno skupino, vladi predlagal podaljšanje mandata skupini vsaj do konca letošnjega leta.

Gre za prvi primer sistematičnega pregleda zakonodaje, ki ureja naloge in pristojnosti občin, od reforme lokalne samouprave leta 1994, saj je vladna skupina obravnavala kar tretjino vseh zakonov, ki določajo pristojnosti občin. Delovna skupina bo hkrati obravnavala učinke dogovora s sindikati javnega sektorja na višino stroškov občin.

Vlada bo spremembe zakonov predlagala v treh skupinah. V prvi bo sprememba predvidoma desetih predpisov zajeta v poseben Zakon o zmanjšanju stroškov občin, ki bo pripravljen še pred poletjem, predlog bo obravnavan hkrati s proračunskimi dokumenti, da bi spremembe lahko pričele veljati s 1. 1. 2020. Po oceni vladne strani prinaša več kot 31 mio evrov manj stroškov za občine, nekateri od zakonov pa bodo občinam omogočili dodatne vire ali zmanjšali administrativne ovire. Celotni finančni učinek za prvo fazo bo znan julija.

Druga tretjina zakonov, katerih spremembe so že v pripravi, bo po oceni pristojnih ministrstev nared za obravnavo v skladu s terminskim načrtom ministrstva. Vsa ministrstva ocenjujejo, da bodo tudi te spremembe pričele veljati s 1. 1. 2020. Ocena finančnih učinkov bo znana, ko bodo znane vse z občinami dogovorjene rešitve. Tretja skupina, gre za pet zakonov, pa je povezana z večjimi sistemskimi spremembami, kjer ministrstva še oblikujejo konceptualne rešitve, ki zahtevajo širši družbeni in politični konsenz. Vsebino teh predpisov bodo ministrstva in občine uskladili, ko bodo rešitve pripravljene. Med drugim se načrtujejo spremembe zakonov o vrtcih, urejanju prostora, gasilstvu, lekarniški dejavnosti, zdravstvenem varstvu in stanovanjskega zakona. Nekatere od teh sprememb bodo pomenile večje sistemske posege, ki jih na ministrstvih še pripravljajo.

Povišanje plač in stroški občin

Po izračunih ministrstev je finančni učinek povišanja plač v javnem sektorju na občinski ravni približno 22,5 milijonov evrov. V ZMOS pri tem izpostavljamo, da izračuni kažejo, da kar polovica tega zneska odpade na 11 mestnih občin. Dejstvo, da mestne občine, ki predstavljajo le 5 % vseh občin v Sloveniji, a hkrati nosijo 50 % breme povišanja plač v javnem sektorju, jasno dokazuje potrebo po spremembi sistema financiranja občin, ki mora v večji meri pokriti dejanske stroške mestnih občin.

Minister za javno upravo Rudi Medved je kot vodja delovne skupine dejal, da je bilo v štirih mesecih in pol opravljeno veliko delo, ki je podkrepljeno s konkretnimi učinki, prihranki za občine. »S sodelovanjem in dialogom ter iskanjem kompromisov smo skupaj, državna uprava in lokalna samouprava, dokazali, da je to prava pot do rezultatov. Dialog med državo in občinami mora potekati neprenehoma. K temu smo se zavezali tudi v koalicijski pogodbi in to uresničujemo.« Ob tem je minister izrazil upanje, da bo ta delovna skupina s takšno resnostjo in zagnanostjo nadaljevala svoje delo tudi v prihodnje, oziroma bo vladi predlagal, da se zagotovi permanentni obstoj takšne skupine, ne le zaradi znižanja stroškov občin, ampak tudi zaradi boljše vključenosti lokalnih skupnosti v zakonodajne postopke.

Tudi predstavniki občin so se strinjali, da je delovna skupina uspešno opravila svoje delo in da ga tudi v prihodnje nadaljuje. Veliko vrednost v dialogu te delovne skupine je izpostavil tudi Miloš Senčur (ZMOS), ki je ob tem dejal, da je »lokalna samouprava je končno postala slišan sogovornik.« Jasmina Vidmar (SOS) je pohvalila odlično delo skupine, se zavzela za nadaljnji dialog ter dodala, da so bile prve pobude za takšen način dela dane že leta 2015. Mihaela Smrdel (ZOS) je dodala, da je nedvomno koordinacijska vloga Ministrstva za javno upravo pripomogla k uspehu in rezultatom. »Ti so dovolj konkretni, da bodo učinki tudi. Izražamo zadovoljstvo nad opravljenim delom, ki se bo še nadaljevalo,« je dodala.

Evropska sredstva za ureditev kolesarske in pešpoti ob Piranski cesti v Kopru

17/06/2019/in Nekategorizirano /by Zmos

Organ upravljanja za evropske strukturne sklade in Kohezijski sklad (SVRK) je izdal odločitev o finančni podpori za projekt »Ureditev kolesarske in pešpoti ob Piranski cesti v Kopru«. Projekt v vrednosti dobrih 190.000 evrov bo Kohezijski sklad podprl z nekaj manj kot 108.000 evri v okviru mehanizma celostnih teritorialnih naložb (CTN).

Namen projekta je zagotavljanje večje prometne varnosti pešcev in kolesarjev, zmanjševanje negativnih vplivov motornega prometa na okolje, vzpodbujanje trajnostne mobilnosti in uporabe koles za vsakodnevna opravila kot alternative avtomobilskim prevozom.

V okviru projekta je Mestna občina Koper uredila kolesarsko in pešpot ob Piranski cesti na odseku od Kanala Grande do krožnega križišča pri Zelenem Parka. Investicija zajema ureditev kolesarske in pešpoti v dolžini 502 metrov v obe smeri, izvedbo namakalnega sistema za zalivanje zelenic in vodovodnega priključka, zasaditev na manjkajočih mestih v zelenicah ter postavitev urbane opreme (nadstrešnica, 12 stojal za kolesa, 8 košev za smeti, 2 pitnika). Gre že za 37. potrditev projekta v okviru mehanizma CTN.

Prva generacija mestnih menedžerjev je uspešno zaključila usposabljanje

17/06/2019/in Nekategorizirano /by Zmos

V četrtek, 13. 6. 2019, so bili na Ljubljanskem gradu podeljeni certifikati prvi generaciji slušateljev, ki je uspešno zaključila usposabljanje za mestne menedžerje. Vseh 23 udeležencev je v mesecu intenzivnega izobraževanja poleg strokovnih znanj spoznalo tudi dobre prakse domačih in tujih občin, pridobilo veliko idej, orodij in znanja, s katerimi bodo lahko izvajali aktivnosti in projekte za uspešno upravljanje njihovih mestnih središč.

Prvi izobraževalni program v Sloveniji za mestne menedžerje so skupaj razvili Javna agencija SPIRIT Slovenija, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo in DOBA Fakulteta. Pripravljen je po vzoru podobnih izobraževalnih programov in usposabljanj za mestne menedžerje v različnih evropskih mestih, v katerih se zavedajo težav izumiranja mestnih središč.

Program je namenjen vsem mestnim menedžerjem in zaposlenim na občinah, ki so odgovorni za upravljanje mestnih središč, ter osebam iz institucij, ki z občino sodelujejo pri upravljanju le teh. Intenziven 4-tedenski program, ki ga je uspešno zaključilo 23 slušateljev, je potekal v štirih modulih, v katerih so se seznanili z modelom menedžmenta mestnih središč, strateškim upravljanjem in spodbujanjem podjetništva v mestnih središčih, pa tudi z inoviranjem in trženjem ter učinkovitim komuniciranjem za obuditev mestnih središč. Namen izobraževanja je bil razvoj kompetenc mestnih menedžerjev za lažje upravljanje mestnih središč, njihovo ponovno oživitev in zagotavljanje trajnostnega razvoja za kakovostno bivanje prebivalcev in obiskovalcev.

Izobraževanje so uspešno zaključili tudi predstavniki mestnih občin Celje, Koper, Kranj, Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Nova Gorica, in Ptuj.

Na zaključni prireditvi je Marlen Skarlovnik z Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo podrobneje predstavila program Spodbujanje inovativnih ukrepov za spodbujanje podjetništva v mestnih središčih, ki ga je ministrstvo skupaj z javno agencijo SPIRIT Slovenija začelo izvajati v letu 2016. »S promocijskimi aktivnostmi, izvajanjem regijskih izobraževanj in delavnic smo želeli doseči, da občine prepoznajo svojo vlogo pri razvoju novih podjetniških priložnosti ter spodbujajo lokalne ponudnike k povezovanju. To smo spodbudili z izobraževanjem za mestne menedžerje, kjer so udeleženci pridobili potrebna znanja.«

Aktivnosti mestnih občin na področju managementa mestnih središč potekajo sicer že od leta 2011, ko so v prvem pilotnem projektu v Sloveniji možnosti razvoja mestnega managementa preverjale mestne občine Celje, Koper in Ljubljana ob sodelovanju Podjetniško-trgovske zbornice pri Gospodarski zbornici Slovenije in Regionalnega razvojnega centra Koper. Potreba po proaktivnem pristopu k urejanju mestnih središč se je pokazala tudi v drugih mestih. Po večletnem delovanju neformalne mreže občin, aktivnih na tem področju, se je lani v okviru ZMOS oblikoval Odbor za management mestnih središč. V njem trenutno sodelujejo vse mestne občine in še šest drugih občin.

»Mestni menedžer je nosilec idej, je tista oseba, ki različne zamisli usklajuje, je skrbnik kakovosti bivanja v središču mest. Za uspešno upravljanje mestnega središča pa potrebuje različna znanja in kompetence. In zato smo razvili naš program usposabljanja. Udeleženci so bili nad njim navdušeni, morda sprva malce skeptični, saj je šlo za pilotno izvedbo usposabljanja, nekateri so se tudi prvič srečali s takšnim online izobraževanjem, na koncu pa izjemno zadovoljni. Razmišljamo tudi o nadgradnji omenjenega programa v smeri dodatnih, nadaljevalnih vsebin, predvsem pa upamo, da se ga bodo udeležili tudi slušatelji iz ostalih občin,« sta povedali mag. Mojca Skalar Komljanc iz SPIRIT Slovenija in Nataša Žaberl iz MGRT, skrbnici programa Spodbujanje podjetništva v mestnih središčih, v okviru katerega je bilo izvedeno usposabljanje.

Slušatelji so izrazili veliko zadovoljstvo nad programom usposabljanja, saj jim je tovrstnih znanj manjkalo in jim bodo pri njihovem delu zelo koristila. Večina bi se z veseljem udeležila tudi nadaljevalnega usposabljanja. Na dogodku je bil predstavljen tudi nov Priročnik za upravljavce mestnih središč: Primeri dobrih praks za spodbujanje podjetništva v mestnih središčih.

ZMOS se pridružuje čestitkam prvi generaciji mestnih menedžerjev in bo tudi v prihodnje podpiral vse aktivnosti, ki prispevajo k revitalizaciji mestnih središč.

Raziskava CEMR o združenjih občin v Evropi

12/06/2019/in Nekategorizirano /by Zmos

Svet evropskih mest in regij (CEMR – Council of European Municipalities and Regions) je objavil primerjalno raziskavo o evropskih združenjih lokalnih oblasti.

CEMR je najstarejše in največje evropsko združenje lokalnih oblasti. Ustanovljen je bil leta 1951, danes pa povezuje 60 združenj lokalnih oblasti iz 41 evropskih držav. V Sloveniji sta člana CEMR Združenje mestnih občin Slovenije in Skupnost občin Slovenije.

Raziskava, ki je objavljena v angleškem jeziku na tej povezavi, razkriva nekatere skupne značilnosti, razlike in posebnosti v delovanju združenj lokalnih oblasti, ki so člani CEMR. Izpostavljamo nekaj zanimivih ugotovitev:

3/4 združenj lokalnih oblasti predstavlja izključno občine,
članstvo združenj občin sega od 23 članic (Črna gora) do preko 2.700 članic (Slovaška), s posebnostjo 11 članic mestnih občin v ZMOS,
združenja lokalnih oblasti v povprečju pokrivajo 95 % prebivalstva držav,
60 % združenj lokalnih oblasti temelji na zakonu, 19 % pa na ustavah,
preko 80 % združenj lokalnih oblasti deluje po pravilih zasebnega prava, približno 20 % pa javnega prava,
43 % združenj lokalnih oblasti ima predstavništvo v Bruslju,
2/3 združenj lokalnih oblasti ima do 50 zaposlenih, od tega imajo najmanjša združenja 3 zaposlene, največje pa od 200 do 400 zaposlenih.

Spoznavno srečanje predsednikov združenj občin in Varuha človekovih pravic

10/06/2019/in Nekategorizirano /by Zmos

V petek, 7. 6. 2019, je v Ljubljani potekal spoznavni sestanek predsednikov združenj občin in Varuha človekovih pravic Petra Svetine, ki se ga je v imenu ZMOS udeležil predsednik mag. Gregor Macedoni.

Varuh je uvodoma predstavil vizijo sodelovanja z lokalnimi skupnostmi, katerega glavni namen je delati v dobrobit državljank in državljanov. Poudaril je, da sodelovanje Varuha z občinami že poteka, in sicer enkrat mesečno delujejo po različnih občinah po Sloveniji. Med drugim je pohvalil primere dobrih praks občin, ki imajo organizirano brezplačno pravno pomoč.

Predsedniki vseh treh združenj so pozdravili pristop varuha človekovih pravic k sodelovanju z lokalnimi skupnostmi. Poudarili so, da se župani večkrat znajdejo v koži varuha človekovih pravic, saj so občani, ki se znajdejo v taki ali drugačni stiski najprej obrnejo na občine in nanje.

Udeleženci sestanka so odprli veliko tem in področij, ki bi jim bilo treba posvetiti več pozornosti. Opozorili so, da vsi občani še vedno nimajo zagotovljene osnovne pravice do čiste pitne vode. Izpostavili so romsko problematiko, govorili so tudi o stanovanjski problematiki, s katero se srečujejo občine, različnih socialnih politikah v občinah in skrbi za različne starostne populacije.

Finančni instrumenti za urbani razvoj

06/06/2019/in Nekategorizirano /by Zmos

Sklad skladov, tj. SID Banka, je objavil produkt finančnih instrumentov za urbani razvoj mestnih občin.

Posojila povratnih sredstev evropske kohezijske politike lahko pridobijo mestne občine, občinski javni stanovanjski skladi, druge pravne osebe javnega ali zasebnega prava, ki upravljajo s stavbami in/ali z javnimi površinami ter stanovanjske kooperative, vključno z neprofitnimi stanovanjskimi organizacijami.

Posebni pogoji, ki jih mora izpolnjevati projekt, da bo lahko sofinanciran s finančnimi instrumenti za urbani razvoj, so:

izvajati se mora na nerevitaliziranih površinah v mestih (območja DUO),
usmerjen mora biti v učinkovito rabo prostora in prenovo površin v mestu, z namenom zagotovitve celostnega pristopa k izvajanju teritorialnih naložb,
prispevati mora k realizaciji ciljev, ki so opredeljeni v trajnostni urbani strategiji (TUS) posamezne mestne občine,
lahko se je že začel, vendar se še ni zaključil,
je po presoji Izvajalca finančnega instrumenta ekonomsko, tehnično in finančno izvedljiv.

Najnižji kredit znaša 500.000 evrov, najvišji kredit pa 7.000.000 evrov, ki se lahko koristi za financiranje 100% upravičenih stroškov, vendar ne več, kot je maksimalni razpoložljiv znesek za posamezno kohezijsko regijo. Ročnost kredita, vključno z moratorijem na odplačilo kredita, je najmanj 3 leta in največ 25 let in se šteje od dneva veljavnosti kreditne pogodbe do dneva zapadlosti zadnjega obroka kredita. Moratorij na odplačilo kredita (glavnice) lahko traja največ do 1/2 ročnosti kredita.

Rok za oddajo vloge na sklad.skladov@sid.si je do porabe sredstev oziroma do 31. 12. 2023.

ZMOS v okviru izvajanja finančnih instrumentov za urbani razvoj skladno z Uredbo o porabi sredstev evropske kohezijske politike v Republiki Sloveniji v programskem obdobju 2014–2020 za cilj naložbe za rast in delovna mesta na ravni posamezne investicije poda mnenje o skladnosti investicije s TUS.