V četrtek, 13. 6. 2019, so bili na Ljubljanskem gradu podeljeni certifikati prvi generaciji slušateljev, ki je uspešno zaključila usposabljanje za mestne menedžerje. Vseh 23 udeležencev je v mesecu intenzivnega izobraževanja poleg strokovnih znanj spoznalo tudi dobre prakse domačih in tujih občin, pridobilo veliko idej, orodij in znanja, s katerimi bodo lahko izvajali aktivnosti in projekte za uspešno upravljanje njihovih mestnih središč.

Prvi izobraževalni program v Sloveniji za mestne menedžerje so skupaj razvili Javna agencija SPIRIT Slovenija, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo in DOBA Fakulteta. Pripravljen je po vzoru podobnih izobraževalnih programov in usposabljanj za mestne menedžerje v različnih evropskih mestih, v katerih se zavedajo težav izumiranja mestnih središč.

Program je namenjen vsem mestnim menedžerjem in zaposlenim na občinah, ki so odgovorni za upravljanje mestnih središč, ter osebam iz institucij, ki z občino sodelujejo pri upravljanju le teh. Intenziven 4-tedenski program, ki ga je uspešno zaključilo 23 slušateljev, je potekal v štirih modulih, v katerih so se seznanili z modelom menedžmenta mestnih središč, strateškim upravljanjem in spodbujanjem podjetništva v mestnih središčih, pa tudi z inoviranjem in trženjem ter učinkovitim komuniciranjem za obuditev mestnih središč. Namen izobraževanja je bil razvoj kompetenc mestnih menedžerjev za lažje upravljanje mestnih središč, njihovo ponovno oživitev in zagotavljanje trajnostnega razvoja za kakovostno bivanje prebivalcev in obiskovalcev.

Izobraževanje so uspešno zaključili tudi predstavniki mestnih občin Celje, Koper, Kranj, Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Nova Gorica, in Ptuj.

Na zaključni prireditvi je Marlen Skarlovnik z Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo podrobneje predstavila program Spodbujanje inovativnih ukrepov za spodbujanje podjetništva v mestnih središčih, ki ga je ministrstvo skupaj z javno agencijo SPIRIT Slovenija začelo izvajati v letu 2016. »S promocijskimi aktivnostmi, izvajanjem regijskih izobraževanj in delavnic smo želeli doseči, da občine prepoznajo svojo vlogo pri razvoju novih podjetniških priložnosti ter spodbujajo lokalne ponudnike k povezovanju. To smo spodbudili z izobraževanjem za mestne menedžerje, kjer so udeleženci pridobili potrebna znanja.« 

Aktivnosti mestnih občin na področju managementa mestnih središč potekajo sicer že od leta 2011, ko so v prvem pilotnem projektu v Sloveniji možnosti razvoja mestnega managementa preverjale mestne občine Celje, Koper in Ljubljana ob sodelovanju Podjetniško-trgovske zbornice pri Gospodarski zbornici Slovenije in Regionalnega razvojnega centra Koper. Potreba po proaktivnem pristopu k urejanju mestnih središč se je pokazala tudi v drugih mestih. Po večletnem delovanju neformalne mreže občin, aktivnih na tem področju, se je lani v okviru ZMOS oblikoval Odbor za management mestnih središč. V njem trenutno sodelujejo vse mestne občine in še šest drugih občin.

»Mestni menedžer je nosilec idej, je tista oseba, ki različne zamisli usklajuje, je skrbnik kakovosti bivanja v središču mest. Za uspešno upravljanje mestnega središča pa potrebuje različna znanja in kompetence. In zato smo razvili naš program usposabljanja. Udeleženci so bili nad njim navdušeni, morda sprva malce skeptični, saj je šlo za pilotno izvedbo usposabljanja, nekateri so se tudi prvič srečali s takšnim online izobraževanjem, na koncu pa izjemno zadovoljni. Razmišljamo tudi o nadgradnji omenjenega programa v smeri dodatnih, nadaljevalnih vsebin, predvsem pa upamo, da se ga bodo udeležili tudi slušatelji iz ostalih občin,« sta povedali mag. Mojca Skalar Komljanc iz SPIRIT Slovenija in Nataša Žaberl iz MGRT, skrbnici programa Spodbujanje podjetništva v mestnih središčih, v okviru katerega je bilo izvedeno usposabljanje.

Slušatelji so izrazili veliko zadovoljstvo nad programom usposabljanja, saj  jim je tovrstnih znanj manjkalo in jim bodo pri njihovem delu zelo koristila. Večina bi se z veseljem udeležila tudi nadaljevalnega usposabljanja. Na dogodku je bil predstavljen tudi nov Priročnik za upravljavce mestnih središč: Primeri dobrih praks za spodbujanje podjetništva v mestnih središčih.

ZMOS se pridružuje čestitkam prvi generaciji mestnih menedžerjev in bo tudi v prihodnje podpiral vse aktivnosti, ki prispevajo k revitalizaciji mestnih središč.

V petek, 7. 6. 2019, je v Ljubljani potekal spoznavni sestanek predsednikov združenj občin in Varuha človekovih pravic Petra Svetine, ki se ga je v imenu ZMOS udeležil predsednik mag. Gregor Macedoni.

Varuh je uvodoma predstavil vizijo sodelovanja z lokalnimi skupnostmi, katerega glavni namen je delati v dobrobit državljank in državljanov. Poudaril je, da sodelovanje Varuha z občinami že poteka, in sicer enkrat mesečno delujejo po različnih občinah po Sloveniji. Med drugim je pohvalil primere dobrih praks občin, ki imajo organizirano brezplačno pravno pomoč.

Predsedniki vseh treh združenj so pozdravili pristop varuha človekovih pravic k sodelovanju z lokalnimi skupnostmi. Poudarili so, da se župani večkrat znajdejo v koži varuha človekovih pravic, saj so občani, ki se znajdejo v taki ali drugačni stiski najprej obrnejo na občine in nanje.

Udeleženci sestanka so odprli veliko tem in področij, ki bi jim bilo treba posvetiti več pozornosti. Opozorili so, da vsi občani še vedno nimajo zagotovljene osnovne pravice do čiste pitne vode. Izpostavili so romsko problematiko, govorili so tudi o stanovanjski problematiki, s katero se srečujejo občine, različnih socialnih politikah v občinah in skrbi za različne starostne populacije.

Ministrstvo za javno upravo je pripravilo priročnik za izvedbo javnih natečajev.

Osnovni namen priročnika je podati praktične napotke javnim uslužbencem, ki se srečujejo z izvedbo javnih natečajev, in sicer na jasen, razumljiv in uporaben način ter s tem odgovoriti na najpogosteje zastavljena vprašanja. Gradivo je nastalo kot odgovor na zaznane težave pri vodenju javnih natečajev, ki so jih sodelavci strokovne službe Ministrstva za javno uprave, ki opravljajo strokovno podporo za Komisijo za pritožbe iz delovnega razmerja pri Vladi Republike Slovenije, zaznali v dolgoletni praksi.

Priročnik ponuja ključne vsebine s področja izvajanja javnih natečajev, in sicer od njegove objave preko izbirnega postopka do izdaje aktov in pravnega varstva, opremljen pa je tudi z več letno prakso Komisije za pritožbe ter prakso Upravnega sodišča Republike Slovenije in Vrhovnega sodišča Republike Slovenije.

Mestna občina Koper je prejela novo odločitev o podpori za projekt trajnostne mobilnosti v okviru mehanizma celostnih teritorialnih naložb (CTN). Organ upravljanja je potrdil projekt “Kolesarska in pešpot čez Kanal Grande“.

Z naložbo se uresničuje trajnostna urbana strategija mesta Koper, katere osnovni cilj je ureditev brežine Kanala Grande in povezave preko njega s peš in kolesarsko potjo. Ta se na eni strani priključuje povezavi ob Piranski cesti in parku ob Semedelski promenadi, na drugi strani pa športno rekreacijskim površinam. V okviru projekta bo urejenih 137 metrov kolesarske poti in 59 metrov pešpoti, ki bosta vodili skozi park. Ob tem bo urejena okolica, predvidena pa je tudi postavitev 12 kolesarskih stojal. Z uresničitvijo projekta bo tako zagotovljena večja prometna varnost pešcev in kolesarjev, zmanjšani bodo negativni vplivi motornega prometa na okolje, spodbudili pa bodo tudi trajnostno mobilnost ter uporabo koles za vsakodnevna opravila kot alternativa avtomobilskim prevozom, so še zapisali v vladni službi.

Celotna vrednost projekt znaša 786.739,97 EUR, od tega bo Mestna občina Koper prejela sofinanciranje v vrednosti 263.068,18 EUR sredstev iz Kohezijskega sklada in proračuna Republike Slovenije.

Eko sklad je v petek, 24. maja 2019, objavil dva javna poziva za dodeljevanje spodbud občinam za nakup vozil za prevoz potnikov in komunalnih vozil. 

Občine lahko prejmejo nepovratne finančne spodbude za nakup novih vozil za prevoz potnikov in sicer v višini 80 % vrednosti cene posameznega vozila brez DDV, vendar ne več kot 300.000 EUR za električno in 500.000 EUR za vozilo na vodik. Skupna višina sredstev javnega poziva je 10 mio EUR. Več informacij in elektronsko vlogo lahko najdete tukaj.

Do nepovratnih finančnih spodbud za nakup novih komunalnih vozil so upravičene občine s sprejetim Odlokom o načrtu za kakovost zraka. Javni poziv vključuje tudi spodbude za delovna vozila oziroma stroje, namenjene vzdrževanju javnih površin. Eko sklad financira do 80 % vrednosti cene posameznega vozila brez DDV, vendar ne več kot 300.000 EUR za električno vozilo, 200.000 EUR za vozilo na stisnjen zemeljski plin ali utekočinjen zemeljski plin. Skupna višina sredstev javnega poziva je 900.000 EUR. Več informacij in elektronsko vlogo lahko najdete tukaj.

Oba javna poziva sta odprta do porabe sredstev.

Iz naslova finančnih instrumentov evropske kohezijske politke lahko občine pridobite dolgoročna posojila za financiranje projektov celovite energetske prenove javnih stavb.

Posojila lahko dobijo osebe ožjega in širšega javnega sektorja neposredno ter ESCO podjetja za projekte, skladno s pogoji programa in sicer tudi za tiste, ki so se že začeli, vendar še niso zaključeni. Sofinancirajo se lahko tudi projekti, ki so pridobili nepovratna sredstva pristojnega ministrstva. Stroški projektov morajo biti skladni s Priročnikom Ministrstva za infrastrukturo o upravičenih stroških.

Višina kredita lahko financira do 100 % upravičenih stroškov z vključenim DDV, vrednost pa je lahko od 100.000 EUR do 15 mio EUR. Doba kreditiranja je med 5 in 25 let, z možnim moratorijem na odplačilo glavnice do 1/2 ročnosti kredita. Pogodbena obrestna mera je enaka seštevku referenčne obrestne mere 6‑mesečnega EURIBOR, ki se obračunava od sredstev SID banke, in nespremenljivega pribitka. Vlogo za pridobitev kredita se odda po elektronski pošti na sklad.skladov@sid.si, in sicer do porabe sredstev. Več informacij in elektronsko vlogo lahko najdete tukaj.