V petek, 18. 8. 2023, je potekala videokonferenca na temo popisa škode in odprave posledic naravnih nesreč. Dogodek je bil dogovorjen na predhodnem sestanku predsednika vlade in združenj občin. Podane so bile informacije o pripravi interventnega zakona za odpravo posledic naravnih nesreč, popisovanju škode in drugih ukrepih.

Na sestanku so, med drugim, sodelovali predsednik vlade dr. Robert Golob, minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan, minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer, generalni direktor URSZR Leon Behin, poveljnik CZ Srečko Šestan in predstavniki občin (približno 160 udeležencev).

Predsednik vlade dr. Robert Golob je kot ključno izpostavil izvedbo popisa škode, v kar naj občine usmerijo vse sile, pri čemer naj bo prva prioriteta priprava popisa ljudi, ki zaradi naravnih nesreč nimajo več ustreznih bivalnih pogojev in potrebujejo nadomestno namestitev. Druga prioriteta za občine naj bo priprava nabora zemljišč za nadomestno gradnjo, pri čemer ni pomembna namembnost zemljišč, temveč predvsem bližina komunalne opreme, ki bi omogočala hitro aktivacijo zemljišč brez velikih stroškov.

Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer je predstavil načrtovane ukrepe iz njegove pristojnosti. Interventni zakon, ki je v pripravi, bo naslovil področje obnove energetske infrastrukture (daljnovodi, plinovodi, toplovodi itd.). Rešitve bodo v smeri, da se omogoči energetskim podjetjem čim prejšnja sanacija infrastrukture. Poenostavitve bodo uvedene za podjetja pri obnovah, rekonstrukcijah, kjer ne bo potrebno izvajati ponovne presoje vplivov na okolje že takoj, ampak se bodo te zadeve preverjale kasneje. Uredila se bo ustrezna zakonska podlaga v zvezi z ravnanjem z odpadki na način, da bodo lahko občine določile začasna mesta za zbiranje mešanih gradbenih in drugih odpadkov. Stroge omejitve na tem področju bodo omiljene. Prizadetim osebam v naravnih nesrečah, kjer je na primer porušilo hišo, bo oproščeno plačevanje položnic za elektriko. Prizadetim v poplavah bo omogočen odklop s plinovodnih in toplovodnih omrežij ter ureditev lastnih sistemov ogrevanja. Gre za pobudo večjega števila ljudi, samo dikcijo pa bodo še usklajevali z združenji občin.

Minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan je napovedal ukrepe, ki bodo vključeni v interventni zakon. In sicer v zakon bo vključen nov mehanizem posebnega občinskega podrobnega prostorskega načrta, ki bo lahko sprejet po skrajšanem postopku, da se čim prej pride do novih zazidljivih zemljišč in omogoči nadomestna gradnja za prizadete v poplavah. Prav tako se država trudi urejati vodotoke, da se zagotovi pretočnost pred jesenskim časom. Podal je poziv občinam, da če kakorkoli posegajo v struge vodotokov, naj to izvajajo v sodelovanju z Direkcijo za vode, da ne bi izvajanje teh ukrepov pomenilo še večje škode pri naslednjih nalivih.

Generalni direktor URSZR Leon Behin je predstavil stanje glede popisa škode in povračil intervencijskih stroškov. Povedal je, da je Vlada priznala intervencijske stroške občin za neurja v času 12. in 13. 7. v višini približno 2,8 mio EUR. Podpisujejo se odredbe za izplačila občinam, ki imajo valuto 8 dni. Povračila bodo izvedena približno do konca naslednjega tedna. Za neurja med 17.-25. 7. je Vlada sprejela sklep o povračilu intervencijskih stroškov, in sicer v višini 5 mio EUR. Po ustaljenem postopku bodo občine pozvane k podaji dokazil, izplačila bodo izvedena do srede septembra. Država bo povrnila tudi stroške gasilskih enot.

Glede poplav od 3.- 5. 8. je trenutno še aktiviran državni načrt za zaščito in reševanje oz. še poteka intervencija. Ko bo intervencija končana in dokončana predhodna ocena škode poplave, se bo pristopilo k zbiranju intervencijskih stroškov na ustaljen način preko aplikacije Ajda. Rok za predhodno oceno škode zaradi poplav je 1.9.2023, rok za vnos v aplikacijo pa Ajda 22. 9. 2023. Za pripravo predhodne ocene škode bo MNVP posredoval Excelove obrazce, ki bodo prilagojeni tudi za pripravo vloge države za črpanje sredstev iz Solidarnostnega sklada EU.

Poveljnik CZ Srečko Šestan je izpostavil, da je prioriteta čiščenje vodotokov, saj se lahko le-tako prepreči dodatna škoda ob naslednjem deževju. Občine je pozval k medsebojni pomoči pri popisovanju škode s strani občinskih Komisij za popisovanje škode ter vnos v sistem AJDA. Koordinacija napotovanja dodatnih popisovalcev med občinami naj poteka preko združenj občin, saj uprava sama trenutno nima zmožnosti, da bi bila vključena v tako koordinacijo.

3. 8. 2023 je v Ljubljani potekal sestanek združenj občin s predstavniki ministrstev za narvne vire in prostor, za obrambo in za kmetijstvo, na katerem je bila predstavljena novela Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč (ZOPNN). S spremembo zakona bo uvedena možnost predplačila občinam iz državnega proračuna v višini 20 % predhodne ocene stroškov.

Na sestanku sta sodelovala državna sekretarja mag. Matej Skočir (MNVP) in Rudi Medved (MORS) s sodelavci, s strani ZMOS se je sestanka udeležil podpredsednik in župan Mestne občine Nova Gorica Samo Turel.

Z namenom skrajšanja časa od nastanka škode zaradi naravne nesreče in prvega nakazila državnih sredstev občinam bo novela ZOPNN uvedla nov institut predhodnega programa odprave posledic in predhodne ocene škode. Občine bodo lahko v primerih hujših nesreč prejele predplačilo v višini 20 % predhodne ocene škode na stvareh. Zakon bo imel retroaktivno veljavnost in bo pokrival vse naravne nesreče od 1. 1. 2023 dalje.

Podpredsednik ZMOS Samo Turel je na sestanku izpostavil problematiko pogoja porabe proračunske rezerve za mestne občine. Za pridobitev pomoči iz državnega proračuna morajo mestne občine, tako kot ostale občine, najprej porabiti 1,5 % proračunske rezerve. V primeru mestnih občin ta proračunska rezerva pomeni običajno visoke zneske, v primeru Ljubljane in Maribora tudi preko 2 oziroma približno 1 milijon evrov, zaradi česar mestne občine pogosto niso upravičene do pomoči države. Pri tem gre za očitno nesorazmernost s pragom za aktivacijo državne pomoči, ki znaša 0,3 promila načrtovanih prihodkov države oziroma približno 3,9 milijona evorv. Problematična je tudi vezanost porabe proračunske rezerve na tekoče leto, saj se posledice posamezne naravne nesreče sanirajo dalj časa in preko obdobja enega leta.

ZMOS je na sestanku predlagal spremembo teh pogojev. V prvi vrsti je potrebno znižati obseg porabe sredstev proračunske rezerve, ki je potrebna za upravičenost do državne pomoči, npr. na 0,5 %. Potrebno je razlikovati med manjšimi in večjimi občinami ter upoštevati načelo sorazmernosti. Porabo sredstev proračunske rezerve je nadalje treba vezati na reševanje posledic posamezne naravne nesreče oziroma omogočiti, da se za porabo sredstev štejejo stroški tudi preko koledarskega leta. Izvedba sanacijskih ukrepov namreč terja daljši čas, tudi več let, pri čemer morajo občine za upravičenost do državnih sredstev izkazovati porabo proračunske rezerve v vsakem letu. Glede na ta pravila obstaja pri mestnih občinah tveganje za vračilo predplačil, če stroški naravne nesreče ne bodo dosegli ravni nad višino proračunske rezerve (v vsakem letu).

ZMOS je podprl predlog, da se zniža meja za aktivacijo državne pomoči oz 0,3 na 0,2 promila načrtovanih prihodkov države. Opozorjeno je bilo še na potrebo po resnejšemu pristopu k izvajanju investicij in projektov za krepitev podnebne odpornosti mest, kar terja posebne sistemske vire, za začetek pa bi moral tovrstne ukrepe, ki omilijo posledice naravnih nesreč, podpirati vsaj Podnebni sklad.

Predstavniki ministrstev so povedali, da želijo novelo zakona sprejeti čim prej, da bi občine prva predplačila lahko prejele še v tem letu. Novela ZOPNN bo obravnavana na Vladi na prvi seji po počitnicah, predvidoma do 17. avgusta, in takoj nato vložena v Državni zbor po nujnem postopku. Predlogi ZMOS in ostalih združenj občin po mnenju ministrstev pomenijo korenitejše oziroma sistemske spremembe, ki jih ni možno vključiti v novelo. Dogovorjeno je bilo, da se po sprejetju novele ZOPNN pristopi k oblikovanju širših oziroma sistemskih sprememb ZOPNN, kjer bodo naslovljeni tudi predlogi, podani na sestanku.

V okviru Urbane agende EU sta objavljena razpisa za sodelovanje v novih tematskih partnerstvih na temo hrane in mest enakosti. Rok za prijavo je 29. 9. 2023 do 18. ure.

Urbana agenda EU (UAEU), vzpostavljena z Dogovorom iz Amsterdama leta 2016, je namenjena reševanju izzivov trajnostnega urbanega razvoja preko večnivojskih tematskih partnerstev med mesti, državnimi organi, institucijami EU, nevladniki in drugimi deležniki. Cilj tematskih partnerstev je priprava akcijskega načrta z ukrepi, ki prispevajo k trem glavnim stebrom UAEU, tj. boljši zakonodaji, boljšemu financiranju in boljšemu znanju.

Nova partnerstva so posledica Ljubljanskega dogovora o prihodnjem izvajanju UAEU, doseženega med slovenskim predsedovanjem Svetu EU novembra 2021, ki je predvidel štiri nove teme. Partnerstvi na temo trajnostnega turizma in ozelenitve mest sta bili ustanovljeni leta 2022, v obeh sodelujeta tudi slovenska partnerja, in sicer v prvem Javni zavod Turizem Ljubljana, v drugem pa ZMOS. Preostali dve temi, tj. hrana in mesta enakosti, sta razpisani sedaj.

Partnerstvo za hano bo obravnavalo vprašanja kot so odporni prehranski sistem, agroekologija, prehranska pravičnost, upravljanje s prostorom, javno naročanje lokalno pridelane hrane ipd. Več informacij tukaj.

Partnerstvo za mesta enakosti se bo osredotočalo na vprašanje enakosti znotraj mest, na vprašanje enakopravnosti za vse skupine prebivalstva, na pojav diskriminacije v mestih ipd. Več informacij tukaj.

Na razpis za novi tematski partnerstvi se lahko prijavijo mesta vseh velikosti, združenja mest, regije, države članice in drugi deležniki. Prijavni postopek je relativno preprost in se izvede elektronsko, rok je 29. september 2023 do 18. ure. Povezava do prijavnih obrazcev je tukaj.

Naslovna fotografija: Pixabay, Maike und Björn Bröskamp

26. 6. 2023 je v Ljubljani potekala novinarska konferenca, na kateri so predstavniki ZMOS, SOS in Zbornice komunalnega gospodarstva predstavili svoj pogled na predlog Zakona o gospodarskih javnih službah varstva okolja (ZGJSVO), ki ga je Ministrstvo za naravne vire in prostor (MNVP) v mesecu maju posredovalo v ponovno javno obravnavo. Skupno stališče predstavnikov občin in komunalnega gospodarstva je, da predlog zakona ni primeren za nadaljnjo obravnavo, saj ne temelji na analizi stanja na področju izvajanja GJS in ruši sicer dobro delujoč sistem njihovega izvajanja. 

Predlog ZGJSVO je bil prvič poslan v javno obravnavo marca 2022, a nova verzija predloga je praktično nespremenjena, številne strokovno utemeljene pripombe združenj občin in zbornice pa niso bile upoštevane. Predlog predvideva združitev in ustanovitev novih komunalnih podjetij ter spreminjanje že obstoječih oz. sklepanje novih koncesijskih pogodb, ukinjajo se režijski obrati, kar je problematično predvsem za manjše občine.

ZMOS vztrajno opozarja na ustavnopravno problematičnost predloga ZGJSVO. Pripravljavec predpisa je oskrbo prebivalstva s pitno vodo opredelil kot preneseno nalogo države na občine, medtem ko 70.a člen Ustave izrecno določa, da gre za izvirno pristojnost lokalne samouprave. Kot je na novinarski konferenci izjavil sekretar ZMOS dr. Miloš Senčur se je “Na ta način zakonodajalec očitno odločil za čisto podržavljenje doslej povsem lokalne javne službe in s tem posledično krši tudi 70a. člen ustave ter deluje v nasprotju z odločitvijo ustavnega sodišča, ki je v zadnjih dveh oz. treh letih že najmanj trikrat jasno povedalo, da gre v tem primeru za izvirno nalogo občine.”

Celotno izjavo za javnost lahko preberete tukaj. Prispevek RTV SLO na to temo pa si lahko ogledate tukaj.