21. 4. 2023 se je v Ljubljani na 38. redni seji sestala Skupščina ZMOS.

Župani mestnih občin so na seji potrdili letno poročilo združenja za leto 2022 in pa programske ter kadrovske dokumente za leto 2023. Skupščina se je tudi seznanila s stanjem priprav na izvajanje mehanizma celostnih teritorialnih naložb (CTN) v obdobju 2021-2027. Trenutno se z ministrstvi usklajujejo vsebinska izhodišča za posamezne specifične cilje, ki se bodo izvajali v okviru CTN, ter navodila organa upravljanja za to področje. Na seji je bila sprejeta metodologija za indikativno alokacijo sredstev CTN za obdobje 2021-2027.

Razprava je potekala tudi o neustreznem financiranju mestnih občin, naraščajočih stroških in nujnosti uskladitve povprečnine z rastjo stroškov plač v javnem sektorju.

29. 3. 2023 je v Ljubljani v Hiši EU potekal dogodek »Na naravi temelječe rešitve in prilagajanje slovenskih mest podnebnim spremembam«, organiziran s podporo Konvencije županov za podnebne spremembe in energijo ter mehanizma Policy Support Facility.

Evropska komisija vidi na naravi temelječe rešitve (NBS – nature-based solutions) kot rešitve, ki jih navdihuje in podpira narava, ki so stroškovno učinkovite in ki hkrati zagotavljajo različne koristi – od okoljskih do družbenih in gospodarskih. Tovrstni ukrepi krepijo odpornost mest in so način prilagajanja podnebnim spremembam. V finančni perspektivi 2021-2027 dobivajo ukrepi NBS dodatno težo, saj so izrecno navedeni v dveh specifičnih ciljih (SC) Programa evropske kohezijske politike 2021-2027, in sicer pri ukrepih za zagotavljanje in izboljšanje zelene infrastrukture v urbanih območjih (SC RSO 2.7) ter pri spodbujanju celostnega razvoja mestnih območij (SC RSO 5.1).

Dogodek je bil tako namenjen krepitvi zmogljivosti mestnih in drugih občin za pripravo projektov trajnostnega urbanega razvoja, ki vključujejo NBS. Uvodoma sta prisotne pozdravili Nataša Goršek Mencin, namestnica vodje Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji, in mag. Saša Heath-Drugovič, predsednica Odbora ZMOS za evropske zadeve in mednarodno sodelovanje.

V prvem delu dogodka so udeleženci krepili znanje in spoznavali primere dobrih praks iz Slovenije in tujine. Strokovnjaka Konvencije županov za podnebne spremembe in energijo, Luka Sešel in Pietro Elisei, sta predstavila osnove koncepta NBS, globalni in lokalni vidik uporabe NBS rešitev, primere dobrih praks iz tujine in povezave s trajnostnim razvojem. Nato je mag. Živa Bobič Červek iz Skupna občinska uprava Maribor predstavila izvedbo projekta Alptrees na temo prilagajanja podnebnim spremembam s tujerodnimi drevesnimi vrstami. Prvi del dogodka je zaključila dr. Barbara Goličnik Marušić iz Urbanističnega inštituta Republike Slovenije, ki je NBS obravnavala z vidika urbanističnega načrtovanja in primernosti posameznih tipov ukrepov NBS za različna poselitvena območja.

Drugi del dogodka je bil zasnovan v obliki delavnice, kjer so udeleženci obravnavali konkretne projektne ideje mest in načine, kako pri izvedbi investicij okrepiti uporabo NBS. Sprva je Jernej Červek z Ministrstva za naravne vire in prostor udeležence seznanil z osnutkom vsebinskih izhodišč za projekte zelene infrastrukture v okviru evropske kohezijske politike in obsegom sredstev, ki bodo na voljo mestnim in drugim občinam. Sledilo je delo v skupinah, kjer so udeleženci aplicirali novo znanje in ideje na primerih projektov urejanja kanjona Kokre v Kranju, parka ob gradu Brestanica pri Krškem, urejanja parka ob Pekrskem potoku v Mariboru, urbane prenove Stanetove ulice v Velenju in urejanja Palače Cukrarna v Ljubljani.

Delavnica je spodbudila nove zamisli za nadgradnjo obstoječih projektnih idej, pridobljeno znanje in informacije o primerih dobrih praks pa bodo nedvomno prišli prav vsem mestom pri pripravi vlog za evropske projekte, ki bodo vključevali tudi ukrepe NBS.

15. 3. 2023 je v Torinu potekal drugi sestanek tematskega partnerstva Urbane agende EU za ozelenitev mest, ki se ga je udeležil tudi predstavnik strokovne službe ZMOS.

Urbana agenda se izvaja od leta 2016 in predstavlja okvir večnivojskega sodelovanja za usmerjanje razvoja mest na nivoju EU. Izvaja se preko tematskih partnerstev, v katerih sodelujejo države članice, Evropska komisija in druge evropske institucije, mesta, njihova združenja in drugi deležniki urbanega razvoja. V okviru partnerstev se za posamezne vidike urbanega razvoja oblikuje načrt ukrepov za izboljšanje zakonodaje, financiranja in znanja.

ZMOS v Urbani agendi EU sodeluje prvič. Tema ozelenitve mest je relevantna za mestne občine z vidika trajnostnega razvoja, prilagajanja podnebnim spremembam kot tudi zagotavljanja visoke kakovosti življenja občanov. Prav tako je ozelenitev mest vključena v izvajanje mehanizma CTN v obdobju 2021-2027, kjer bo poseben sklop ukrepov namenjen zeleni infrastrukturi v mestih.

Na sestanku partnerstva so vključene organizacije določile način dela in opravile razpravo o podrobnejših vidikih ozelenitve mest, ki bi jih partnerstvo analiziralo z vidika boljše zakonodaje, financiranja in znanja.

Združenje mestnih občin Slovenije (ZMOS), pisarna strokovne službe, Verdijeva 10, 6000 Koper, na podlagi 25. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 – ZPosS, 81/19, 203/20 – ZIUPOPDVE, 119/21 – ZČmIS-A, 202/21 – odl. US, 15/22 in 54/22 – ZUPŠ-1) objavlja javni razpis za zasedbo enega strokovnega delovnega mesta

VIŠJI SVETOVALEC I

v strokovni službi ZMOS (m/ž)

Poleg splošnih pogojev, ki jih urejajo predpisi s področja delovnega prava, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:

• visokošolsko strokovno izobraževanje (prejšnje)/visokošolska strokovna izobrazba (prejšnja) ali visokošolsko strokovno izobraževanje (prva bolonjska stopnja)/visokošolska strokovna izobrazba (prva bolonjska stopnja) ali visokošolsko univerzitetno izobraževanje (prva bolonjska stopnja)/visokošolska univerzitetna izobrazba (prva bolonjska stopnja),
• najmanj šest (6) let delovnih izkušenj,
• znanje uradnega jezika,
• aktivno znanje tujega jezika,
• uporabniško znanje za delo z računalnikom (urejevalnik besedil, delo s preglednicami),
• druga znanja, in sicer organizatorske sposobnosti, metodološka znanja, znanja s področja vodenja projektov, znanja s področja javnih razpisov, poznavanje zakonov in drugih predpisov s področja lokalne samouprave, poznavanje programa oz. projektov Interreg Europe.

Kot delovne izkušnje se šteje delovna doba na delovnem mestu, za katero se zahteva ista stopnja izobrazbe in čas pripravništva v isti stopnji izobrazbe, ne glede na to, ali je bilo delovno razmerje sklenjeno oziroma pripravništvo opravljeno pri istem ali pri drugem delodajalcu. Za delovne izkušnje se štejejo tudi delovne izkušnje, ki jih je javni uslužbenec pridobil z opravljanjem del na delovnem mestu, za katero se zahteva za eno stopnjo nižja izobrazba, razen pripravništva v eno stopnjo nižji izobrazbi. Kot delovne izkušnje se upošteva tudi drugo delo na enaki stopnji zahtevnosti, kot je delovno mesto, za katero oseba kandidira. Delovne izkušnje se dokazujejo z verodostojnimi listinami, iz katerih sta razvidna čas opravljanja in stopnja izobrazbe. V primeru, da bo imel kandidat univerzitetno izobrazbo ali visoko strokovno izobrazbo s specializacijo oziroma magisterijem znanosti (prejšnjim) ali magistrsko izobrazbo (druga bolonjska stopnja), se predpisane delovne izkušnje skrajšajo za tretjino.

Delovno področje:

• izvajanje aktivnosti ZMOS v mednarodnih organizacijah in združenjih,
• spremljanje izvajanja evropske kohezijske politike in priprava stališč ter predlogov ZMOS na tem področju,
• izvajanje nalog ZMOS v okviru mehanizma celostnih teritorialnih naložb (CTN),
• koordiniranje in izvajanje zahtevnejših nalog z administrativnim urejanjem in vodenjem,
• dajanje pojasnil,
• samostojna priprava zahtevnih analiz in izdelava zahtevnejših poročil,
• skrb za pretok informacij znotraj in med člani ZMOS,
• priprava obvestil za javnosti, odgovorov na novinarska vprašanja in urejanje spletne strani ZMOS,
• organizacija in izvedba izobraževanj in usposabljanj,
• skrb za realizacijo drugih nalog po nalogu vodje strokovne službe ZMOS.

Prednost pri izbiri bodo imeli kandidati z naslednjimi izkušnjami ali znanji:

• napredno znanje angleškega jezika,
• napredno znanje uporabe orodij Microsoft Office (Word, Excel, Powerpoint, Access),
• osnovno znanje urejanja spletnih strani v okolju WordPress,
• opravljen strokovni izpit iz upravnega postopka,
• izkušnje s službenimi potovanji v tujini.

Delovno mesto je skladno z Uredbo o uvrstitvi delovnih mest v javnih agencijah, javnih skladih in javnih zavodih v plačne razrede (Uradni list RS, št. 69/08, 73/08, 6/11, 46/17 in 80/18), ki se smiselno uporablja, uvrščeno v 39. plačni razred (2.042,75 EUR bruto).

Delovno razmerje bo sklenjeno za določen čas, in sicer za obdobje šestih (6) let, z možnostjo podaljšanja oziroma sklenitve za nedoločen čas, za polni delovni čas in s 3-mesečnim poskusnim delom. Izbrani kandidat bo delo opravljal praviloma v prostorih strokovne službe ZMOS na naslovu Mestna občina Koper, Verdijeva 10, 6000 Koper. Možen je tudi dogovor o delnem opravljanju dela od doma ali na drugih lokacijah.

Prijava na delovno mesto mora vsebovati:

• življenjepis, iz katerega je jasno razvidna formalna izobrazba in delovne izkušnje (vključno s trajanjem in opisom vsebine delovnih nalog) ter druga znanja in veščine, ki jih je kandidat pridobil,
• izjavo
  • o izpolnjevanju pogoja glede zahtevane izobrazbe,
  • o izpolnjevanju pogoja glede zahtevanih delovnih izkušenj,
  • o izpolnjevanju pogoja glede znanja tujega jezika,
  • o izpolnjevanju pogoja glede drugih znanj.

Kandidat vloži prijavo izključno v elektronski obliki, in sicer preko elektronske pošte na naslov zmos@koper.si, s pripisom »Prijava za delovno mesto Višji svetovalec«, in sicer v roku treh (3) delovnih dni od dneva objave. Veljavnost prijave ni pogojena z elektronskim podpisom. Za dodatne informacije o objavi je kontakt Miran Košpenda, 05 6646 231.

V besedilu uporabljeni izrazi, zapisani v moški slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za ženske in moške.

Številka: 100-3/2023-1

Datum objave: 7. 3. 2023

Državni svet je dne 15. 2. 2023 na 3. seji sprejel sklep, da iz zakonodajnega postopka umika predloge pokrajinske zakonodaje.

V obrazložitvi sklepa je med drugim navedeno: “Predlogi zakonov, v pripravo katerih je bilo vloženega ogromno truda, predstavljajo dobro osnovo za nadaljevanje procesa ustanovitve pokrajin, a bi bilo pred končnim odločanjem v Državnem zboru treba o ureditvi odprtih vprašanj smotrno opraviti dodatna posvetovanja in analize predloženih zakonskih rešitev tako v okviru Državnega sveta kot tudi z drugimi ključnimi deležniki (npr. Vlada Republike Slovenije, poslanci Državnega zbora, reprezentativna združenja občin, strokovna javnost itd.).” Po opravljenih dodatnih usklajevanjih glede vsebine pokrajinske zakonodaje bo Državni svet v skladu s svojo ustavno pristojnostjo ponovno odločal o vložitvi predlogov pokrajinske zakonodaje v zakonodajno proceduro septembra 2023.

Zgodovino postopka priprave pokrajinske zakonodaje si lahko ogledate tukaj.