Vse tri predstavniške organizacije (ZMOS, ZOS, SOS) so včeraj, 27. septembra 2022, po slabi uri sestanka z ministrom za finance glede višine povprečnine za leto 2023, tega protestno zapustile zaradi ministrovega popolnega nerazumevanja sistema financiranja občin in vloge oziroma položaja lokalne samouprave nasploh. Izkazalo se je, da minister ne pozna niti nalog, ki jih občine opravljajo, niti virov, ki so temu namenjeni po zakonu.

Sistem financiranja občin določa, da mora državna raven, za zakonske naloge, ki jih morajo občine v skladu z zakoni opravljati, zagotoviti tudi ustrezna finančna sredstva. To terja z Ustavo določena finančna avtonomija lokalne samouprave, v izogib oblastnim intencam, da na račun občin vedno znova in znova prenašajo naloge, za katere pa ne zagotovijo potrebnih finančnih sredstev. Na včerajšnjem sestanku smo ponovno slišali misli o nujnosti uokvirjanja v zmožnosti države, opozorila, da standardi na številnih področjih presegajo finančne (z)možnosti celotne države. Opozorila, o katerih bi se najprej morala pogovoriti ministrska ekipa in nato poslanke in poslanci, saj so vsi ti tisti, ki določajo in odločajo o zakonskih nalogah občin. Obravnava občin kot stroškovne postavke znotraj državnega proračuna je nesprejemljiva in žaljiva. Občine so ustanovljene za to, da se lahko naloge, ki so lokalnega značaja in za državljanke in državljane pomembne (vrtčevsko varstvo, šolanje, blaženje socialnih stik, delovanje gasilcev,…), opravljajo bližje ljudem, saj je to učinkovitejše, bolj kakovostno in tudi cenejše, kot pa, če bi tovrstne naloge opravljala država. Zakon o financiranju občin skozi sistem financiranja občin na nek način določa pogodbeno razmerje med občinami in državo, ki pa ga država s podfinanciranjem obveznosti občin vedno znova krši.

Predstavniki združenj občin so včeraj predstavili nove predloge glede financiranja občin v letu 2022 in 2023. Pričakujemo neposredno (iz povprečnine izvzeto) financiranje dogovora države s sindikati javnega sektorja o popravku plač, regresa in dodatka za malico tako za leto 2022 kot leto 2023. Država se namreč o plačah pogaja tudi v imenu in za račun občin, zato je nujno, da ta sredstva tudi zagotovi.

Po izvzetju stroškov rasti dela za leto 2023 je bil naš predlog povprečnine v višini 719,63 €, ki upošteva tako rast stroškov izvajanja zakonskih nalog v letih 2021 in 2022 kot tudi rast inflacije v tekočem letu. Skupnost in združenja občin smo predlagali realno povprečnino, saj stroški občin v letu 2022 nevzdržno rastejo. Naši izračuni kažejo, da so se stroški za izvajanje zakonskih nalog v prvih osmih mesecih zvišali za 94 €, kar pomeni, da bodo občine v letu 2022 imele za izvajanje zakonskih nalog stroške v višini 776,86 €. Ker se zavedamo izzivov države pri financiranju vseh nalog, smo predlagali povprečnino, v skladu s katero bodo občine iz lastnih sredstev že krile stroške izvajanja zakonskih nalog v višini 57,21€. Tako bodo občine same financirale stroške zakonskih nalog v višini 117 milijonov evrov.

Minister je v odzivu ponovno govoril o možnostih občin, da primanjkljaje iz naslova financiranja zakonskih nalog zagotovijo skozi lastna, razvojna sredstva. Tudi tako, da dodatno obremenijo svoje občanke in občane z višjimi položnicami za nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča ali tako, da namenska sredstva (komunalni prispevek…) porabijo tako, da kršijo sprejeto zakonodajo. Takšni predlogi potrjujejo uvodoma zapisano, tj. popolno nerazumevanje lokalne samouprave in financiranja občin. Ponudba o 20 € (približno 3 % povprečnine) za leto 2023 je, ob dejstvu, da so se stroški na prebivalca v samo osmih mesecih tega leta dvignili za 94 € (15%), bila po mnenju vseh prisotnih predstavnic in predstavnikov občin nespodobna in žaljiva tako za občine kot za njene občane.

Skupnost in združenji občin pričakujemo predloge države, ki bodo primerni in primerljivi višini stroškov izvajanja zakonskih nalog, nalog za katere se je državna raven odločila, da jih morajo občine izvajati. Pričakujemo, da se občin v kriznih časih ne sili v dodatno obdavčevanje občank in občanov, v protizakonito delovanje in porabo razvojnih sredstev za namene izvajanja zakonskih nalog.

Naslovna slika: prikaz iz Revizijskega poročila “Financiranje primerne porabe občin”, Računsko sodišče (2017)

20. 9. 2022 je v Ljubljani potekal sestanek predstavnikov ZMOS in SOS z ministrico za digitalno preobrazbo dr. Emilijo Stojmenovo Duh in sodelavci.

Sestanek je potekal v konstruktivnem duhu, razprava je bila usmerjena v izmenjavo stališč in mnenj glede načrtovanih ukrepov, ki bi pripomogli k digitalni preobrazbi lokalnih skupnosti. Predstavniki ZMOS so izpostavili potrebo po ustreznem financiranju digitalizacije občin in celovitih ukrepih. Med drugim so se zavzeli za vzpostavitev skupne horizontalne digitalne infrastrukture za občine.

Ministrica je uvodoma izpostavila pomen zagotovitve infrastrukture za širokopasovno povezljivost za vse prebivalce države in nedavno sprejet Načrt razvoja gigabitne infrastrukture do leta 2030. Izrazila je zavedanje o pomenu digitalizacije občin za digitalni prehod celotne družbe in se strinjala z nadaljevanjem dialoga z občinami. Služba Vlade RS za digitalno preobrazbo (SDP) pripravlja dve pomembni strategiji za to področje, in sicer Strategijo digitalnih javnih storitev ter strategijo Digitalna Slovenija 2030, pri obeh se bodo posvetovali tudi z občinami. Glede kohezijskih sredstev za obdobje 2021-2027 je bila podana informacija, da bo okvirni znesek nepovratnih sredstev za ukrepe pametnih mest in skupnosti približno 12 mio EUR (EU in RS). Predstavniki SDP so se strinjali o smotrnosti vzpostavitve skupne infrastrukture za občine in predlagali, da se za ta namen ustanovi delovna skupina.

Zaključki sestanka so bili:

1. Ustanovi se medresorska delovna skupina za digitalno preobrazbo lokalnih skupnosti, v kateri ob predstavnikih reprezentativnih združenj sodelujejo različni resorji, katerih politike in ukrepi se nanašajo digitalizacijo lokalnih skupnosti.
2. Ustanovi se delovna skupina skrbnikov podatkov občin za vključitev v nacionalno mrežo skrbnikov podatkov.
3. Reprezentativna združenja občin se povabi k sodelovanju pri pripravi strategije Digitalna Slovenija 2030.
4. Ustanovi se delovna skupina za pripravo tehničnih in vsebinskih zahtev občin za delovanje ustrezne IT infrastrukture za lokalne skupnosti.
5. Srečanja med občinami in SDP se redno organizirajo tudi v prihodnje.

Avtor naslovne fotografije: SDP.

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je v petek, 16. 9. 2022, razveljavilo Javni razpis za sofinanciranje vlaganj v javno in skupno turistično infrastrukturo in naravne znamenitosti v turističnih destinacijah, ki naj bi bil financiran iz sredstev Nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost (NOO).

Razlog za razveljavitev je, da z razpisom ne bi dosegli mejnika iz NOO, tj. 35 podprtih projektov. Glede na določbe razpisa, ki je dovoljeval prijavo do 2 mio EUR sofinanciranja, bi lahko podprli zgolj 13 projektov. Na javni razpis je sicer prispelo 65 vlog, od tega jih je 43 izpolnjevalo pogoje za sofinanciranje.

Ministrstvo bo objavilo nov razpis, katerega ključna sprememba bo nižja najvišja možna višina sofinanciranja. S tem bo omogočilo sofinanciranje večjega števila finančno manj obsežnih projektov.

V ZMOS ocenjujemo, da je razpis dokazal, kako velike so potrebe po vlaganjih v turistično infrastrukturo v slovenskih občinah. Nižanje največjega možnega sofinanciranja in s tem spodbujanje manjših projektov ne bo prineslo takih učinkov na razvoj, kot jih lahko prinesejo bolj celostni in večji projekti. Država bi lahko skladno s strateškimi dokumenti, ki uvrščajo panogo turizma visoko na razvojno agendo, zagotovila dodatna sredstva in prednostno spodbujala večje, transformativne projekte.

Združenja občin (ZMOS, SOS, ZOS) so v luči draginje, ki močno obremenjuje poslovanje javnih zavodov in posledično proračune občin, pripravila skupen in argumentiran predlog za spremembo višine povprečnine za leto 2022. Ministrstvu za finance je bil poslan tako tudi predlog za spremembe Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2022 in 2023 (v nadaljevanju: ZIPRS2223), ki pa ga je ministrstvo zavrnilo.

Ministrstvo za finance je 6. 9. 2022 podalo odgovor, da sprememb višine povprečine za leto 2022 in ZIPRS2223 v tem delu ne bo. Združenja občin so izredno zaskrbljena, ker na temo zagotavljanja sredstev za financiranje zakonskih nalog občin ni bil vzpostavljen niti osnovni dialog (kot je bil z vsemi drugimi), na katerem bi Vlada pokazala interes za pomoč pri reševanju težav in izzivov občin, ki so posledica trenutnih razmer.

Združenja občin smo, tako vsako v svojem imenu kot tudi v skupnih nastopih, na pristojni ministrstvi (Ministrstvo za finance ter Ministrstvo za javno upravo) posredovala več pripomb, predlogov in mnenj v zvezi z navedeno tematiko, vendar odgovorov nismo prejeli, razen s strani nižjih uradnikov MF v zvezi z izračuni povprečnih stroškov za financiranje občinskih nalog za leti 2023 in 2024. To kaže na zanemarjanje vloge lokalne samouprave v sistemu državne ureditve. Posebej izpostavljamo ustavno vlogo mestnih občin in občin, ki predstavljajo vertikalno delitev oblasti in ki zagotavljajo številne javne službe, pomembne za normalno delovanje družbe. Občine so tako dolžne zagotoviti višja sredstva tudi za osnovne šole, vrtce, in druge javne zavode, kar vodi do situacije, da občine ne bodo zmožne izvajati predpisane naloge v skladu z zakonodajo.

Vlada je pripravil rebalans državnega proračuna in z njim tudi spremembe ZIPRS2223. S tem rebalansom so na odhodkovni strani vsem proračunskim uporabnikom zagotovili več sredstev kot do sedaj, saj so njihovi odhodki zaradi aktualne situacije višji. Tudi občine se srečujejo z nevzdržno rastjo stroškov, na katere nimajo vpliva. Zaradi nujnosti poglobljene in dialoške obravnave naših predlogov smo predsednika Vlade RS pozvali k takojšnjem sklicu sestanka na temo ZIPRS2223 (dopis je na voljo TU).

26. 8. 2022 je v Ljubljani potekal sestanek združenj občin z ministrom za okolje in prostor Urošem Brežanom. 

Uvodoma je bilo dogovorjeno, da bodo v bodoče organizirani redni operativni sestanki med združenji občin in direktorji generalnih direktoratov, na katerih bodo obravnavane posamezne teme iz pristojnosti Ministrstva za okolje in prostor. Na prvem naslednjem sestanku, ki naj bi potekal septembra, bo tema izvajanje prostorske in gradbene zakonodaje.

Obravnavani sta bili še tematiki upravljanja z velikimi zvermi in črpanja sredstev iz Sklada za podnebne spremembe za občine v povezavi z ukrepi prilagajanja na podnebne spremembe. V kratkem bo v javni obravnavi predlog spremembe odloka o porabi sredstev Sklada za podnebne spremembe za obdobje do 2023, s katerim bo Vlada zagotovila sredstva za dodatne ukrepe. Minister je napovedal, da bodo pristopili k pripravi metodologije, ki bo opredelila natančnejše kriterije za vključevanje sofinanciranja ukrepov iz sklada, nato bo stekla tudi priprava novega odloka o porabi sredstev za naslednje obdobje.