20. 10. 2022 je bil po pogajanjih med Vlado in združenji občin parafiran dogovor o višini povprečnine za leti 2023 in 2024, in sicer bo ta znašala 700 evrov.

Po neuspešnih prvih dveh krogih pogajanj so pogajalci tokrat uspeli zbližati stališča in doseči dogovor. V letu 2022 je bila povprečnina določena v višini 645 evrov, prva izhodišča Ministrstva za finance za leto 2023 pa so predvidevala celo zmanjšanje povprečnine na 639,99 evrov. Dosežen dogovor o dvigu povprečnine na 700 evrov predstavlja kompromis med zahtevami občin po upoštevanju rasti stroškov in makroekonomskimi omejitvami države.

Parafiran dogovor bo obravnavan na organih združenj občin in na Vladi, nato bo dogovor tudi formalno podpisan.

V torek, 11. 10. 2022, je v Ljubljani potekala 2. izredna seja Skupščine Združenja mestnih občin Slovenije (ZMOS) na kateri so župani mestnih občin razpravljali o povprečnini in energetski krizi. Enotno mnenje mestnih občin je, da mora povprečnina upoštevati inflacijo in višje stroške zaradi dviga plač v javnem sektorju. V zvezi z morebitnimi ukrepi glede energetske krize bodo mestne občine delovale usklajeno.

Župani so si enotni, da bi s strani vlade predlagana povprečnina za leti 2023 in 2024 v višini 667 evrov pomenila izjemno podfinanciranost vseh občin, predvsem pa mestnih občin,[1] kar bi nujno vodilo v zmanjšanje investicij v lokalnem okolju, saj bi morale občine razvojna sredstva namenjati za pokrivanje zakonsko določenih nalog. Te stroške pa mora skladno z Zakonom o financiranju občin pokriti primerna poraba oziroma ustrezno visoka povprečnina. Župani pri tem opozarjajo, da so se občinam stroški močno povišali že letos, pri čemer je Vlada zavrnila pogovore o spremembi povprečnine za leto 2022.

Po mnenju Skupščine ZMOS je nujno, da povprečnina za leto 2023 upošteva inflacijo, dvig stroškov dela zaradi dogovora vlade in sindikatov javnega sektorja ter tudi višje stroške, ki so nastali že v letu 2022 in niso bili pokriti s povprečnino. Povprečnina bi tako morala znašati najmanj 735,74 evrov, kar je bil tudi skupni predlog vseh treh reprezentativnih združenj občin, ki so ga v obliki amandmaja k predlogu Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2023 in 2024 (ZIPRS2324) poslala v Državni zbor. O tem, kako pereča je problematika, priča tudi že preko 110 pisem podpore občin in mestnih občin temu amandmaju.

Do sprejetja ZIPRS2324 je še vedno možna sklenitev dogovora med vlado in reprezentativnimi združenji občin o višini povprečnine. ZMOS zato pričakuje, da Vlada ponovno premisli neustrezen predlog višine povprečnine in vzpostavi partnerski odnos sodelovanja med državno in lokalno ravnjo oblasti. Obenem poziva tudi poslanke in poslance, da upoštevajo s strani občin predlagano višino povprečnine, ki bi še zagotovila normalno delovanje lokalne samouprave.

V zvezi z energetsko krizo so župani opozorili, da je potrebno sprejeti zaščitne ukrepe za kulturne in športne objekte ter občinska komunalna podjetja. Naraščajoči stroški energije namreč ogrožajo delovanje javnih zavodov s področja kulture in športa. Nujna je tudi posebna obravnava komunalnih podjetij, ki izvajajo gospodarske javne službe velikega pomena, kot so zagotavljanje pitne vode ali odvoz odpadkov. Župani predlagajo, da se za navedene uredi status zaščitenih odjemalcev, predvsem pa, da se jih vključi v režim omejenih najvišjih cen energentov (plina in elektrike). To je pomembno tudi z vidika inflacijskih gibanj, saj bodo brez zaščitnih ukrepov potrebni dvigi cen različnih javnih služb, kar bo prispevalo k višji inflaciji.

Mestne občine preučujejo različne interventne ukrepe za zmanjševanje porabe energije. Po zgledu dobrega sodelovanja mestnih občin v času prvih valov epidemije koronavirusa so se mestne občine dogovorile, da bodo tudi pri sprejemanju ukrepov glede energetske krize, ki bi vplivali na občane, delovale usklajeno.

O morebitnih ukrepih bo javnost obveščena.

***

[1] Mestne občine imajo namreč višje stroške in večji delež javnih uslužbencev. Stopnja pokritosti stroškov z zakonom določenih nalog s povprečnino za mestne občine znaša zgolj 70 % (medtem ko je pri manjših občinah blizu 100 %), kar pomeni, da mestne občine vsako leto namenijo med 100 in 140 milijonov evrov sredstev iz drugih virov, ki bi morali biti namenjeni razvojnim nalogam, za pokrivanje stroškov z zakonom določenih nalog.

Vse tri predstavniške organizacije (ZMOS, ZOS, SOS) so včeraj, 27. septembra 2022, po slabi uri sestanka z ministrom za finance glede višine povprečnine za leto 2023, tega protestno zapustile zaradi ministrovega popolnega nerazumevanja sistema financiranja občin in vloge oziroma položaja lokalne samouprave nasploh. Izkazalo se je, da minister ne pozna niti nalog, ki jih občine opravljajo, niti virov, ki so temu namenjeni po zakonu.

Sistem financiranja občin določa, da mora državna raven, za zakonske naloge, ki jih morajo občine v skladu z zakoni opravljati, zagotoviti tudi ustrezna finančna sredstva. To terja z Ustavo določena finančna avtonomija lokalne samouprave, v izogib oblastnim intencam, da na račun občin vedno znova in znova prenašajo naloge, za katere pa ne zagotovijo potrebnih finančnih sredstev. Na včerajšnjem sestanku smo ponovno slišali misli o nujnosti uokvirjanja v zmožnosti države, opozorila, da standardi na številnih področjih presegajo finančne (z)možnosti celotne države. Opozorila, o katerih bi se najprej morala pogovoriti ministrska ekipa in nato poslanke in poslanci, saj so vsi ti tisti, ki določajo in odločajo o zakonskih nalogah občin. Obravnava občin kot stroškovne postavke znotraj državnega proračuna je nesprejemljiva in žaljiva. Občine so ustanovljene za to, da se lahko naloge, ki so lokalnega značaja in za državljanke in državljane pomembne (vrtčevsko varstvo, šolanje, blaženje socialnih stik, delovanje gasilcev,…), opravljajo bližje ljudem, saj je to učinkovitejše, bolj kakovostno in tudi cenejše, kot pa, če bi tovrstne naloge opravljala država. Zakon o financiranju občin skozi sistem financiranja občin na nek način določa pogodbeno razmerje med občinami in državo, ki pa ga država s podfinanciranjem obveznosti občin vedno znova krši.

Predstavniki združenj občin so včeraj predstavili nove predloge glede financiranja občin v letu 2022 in 2023. Pričakujemo neposredno (iz povprečnine izvzeto) financiranje dogovora države s sindikati javnega sektorja o popravku plač, regresa in dodatka za malico tako za leto 2022 kot leto 2023. Država se namreč o plačah pogaja tudi v imenu in za račun občin, zato je nujno, da ta sredstva tudi zagotovi.

Po izvzetju stroškov rasti dela za leto 2023 je bil naš predlog povprečnine v višini 719,63 €, ki upošteva tako rast stroškov izvajanja zakonskih nalog v letih 2021 in 2022 kot tudi rast inflacije v tekočem letu. Skupnost in združenja občin smo predlagali realno povprečnino, saj stroški občin v letu 2022 nevzdržno rastejo. Naši izračuni kažejo, da so se stroški za izvajanje zakonskih nalog v prvih osmih mesecih zvišali za 94 €, kar pomeni, da bodo občine v letu 2022 imele za izvajanje zakonskih nalog stroške v višini 776,86 €. Ker se zavedamo izzivov države pri financiranju vseh nalog, smo predlagali povprečnino, v skladu s katero bodo občine iz lastnih sredstev že krile stroške izvajanja zakonskih nalog v višini 57,21€. Tako bodo občine same financirale stroške zakonskih nalog v višini 117 milijonov evrov.

Minister je v odzivu ponovno govoril o možnostih občin, da primanjkljaje iz naslova financiranja zakonskih nalog zagotovijo skozi lastna, razvojna sredstva. Tudi tako, da dodatno obremenijo svoje občanke in občane z višjimi položnicami za nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča ali tako, da namenska sredstva (komunalni prispevek…) porabijo tako, da kršijo sprejeto zakonodajo. Takšni predlogi potrjujejo uvodoma zapisano, tj. popolno nerazumevanje lokalne samouprave in financiranja občin. Ponudba o 20 € (približno 3 % povprečnine) za leto 2023 je, ob dejstvu, da so se stroški na prebivalca v samo osmih mesecih tega leta dvignili za 94 € (15%), bila po mnenju vseh prisotnih predstavnic in predstavnikov občin nespodobna in žaljiva tako za občine kot za njene občane.

Skupnost in združenji občin pričakujemo predloge države, ki bodo primerni in primerljivi višini stroškov izvajanja zakonskih nalog, nalog za katere se je državna raven odločila, da jih morajo občine izvajati. Pričakujemo, da se občin v kriznih časih ne sili v dodatno obdavčevanje občank in občanov, v protizakonito delovanje in porabo razvojnih sredstev za namene izvajanja zakonskih nalog.

Naslovna slika: prikaz iz Revizijskega poročila “Financiranje primerne porabe občin”, Računsko sodišče (2017)

20. 9. 2022 je v Ljubljani potekal sestanek predstavnikov ZMOS in SOS z ministrico za digitalno preobrazbo dr. Emilijo Stojmenovo Duh in sodelavci.

Sestanek je potekal v konstruktivnem duhu, razprava je bila usmerjena v izmenjavo stališč in mnenj glede načrtovanih ukrepov, ki bi pripomogli k digitalni preobrazbi lokalnih skupnosti. Predstavniki ZMOS so izpostavili potrebo po ustreznem financiranju digitalizacije občin in celovitih ukrepih. Med drugim so se zavzeli za vzpostavitev skupne horizontalne digitalne infrastrukture za občine.

Ministrica je uvodoma izpostavila pomen zagotovitve infrastrukture za širokopasovno povezljivost za vse prebivalce države in nedavno sprejet Načrt razvoja gigabitne infrastrukture do leta 2030. Izrazila je zavedanje o pomenu digitalizacije občin za digitalni prehod celotne družbe in se strinjala z nadaljevanjem dialoga z občinami. Služba Vlade RS za digitalno preobrazbo (SDP) pripravlja dve pomembni strategiji za to področje, in sicer Strategijo digitalnih javnih storitev ter strategijo Digitalna Slovenija 2030, pri obeh se bodo posvetovali tudi z občinami. Glede kohezijskih sredstev za obdobje 2021-2027 je bila podana informacija, da bo okvirni znesek nepovratnih sredstev za ukrepe pametnih mest in skupnosti približno 12 mio EUR (EU in RS). Predstavniki SDP so se strinjali o smotrnosti vzpostavitve skupne infrastrukture za občine in predlagali, da se za ta namen ustanovi delovna skupina.

Zaključki sestanka so bili:

1. Ustanovi se medresorska delovna skupina za digitalno preobrazbo lokalnih skupnosti, v kateri ob predstavnikih reprezentativnih združenj sodelujejo različni resorji, katerih politike in ukrepi se nanašajo digitalizacijo lokalnih skupnosti.
2. Ustanovi se delovna skupina skrbnikov podatkov občin za vključitev v nacionalno mrežo skrbnikov podatkov.
3. Reprezentativna združenja občin se povabi k sodelovanju pri pripravi strategije Digitalna Slovenija 2030.
4. Ustanovi se delovna skupina za pripravo tehničnih in vsebinskih zahtev občin za delovanje ustrezne IT infrastrukture za lokalne skupnosti.
5. Srečanja med občinami in SDP se redno organizirajo tudi v prihodnje.

Avtor naslovne fotografije: SDP.

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je v petek, 16. 9. 2022, razveljavilo Javni razpis za sofinanciranje vlaganj v javno in skupno turistično infrastrukturo in naravne znamenitosti v turističnih destinacijah, ki naj bi bil financiran iz sredstev Nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost (NOO).

Razlog za razveljavitev je, da z razpisom ne bi dosegli mejnika iz NOO, tj. 35 podprtih projektov. Glede na določbe razpisa, ki je dovoljeval prijavo do 2 mio EUR sofinanciranja, bi lahko podprli zgolj 13 projektov. Na javni razpis je sicer prispelo 65 vlog, od tega jih je 43 izpolnjevalo pogoje za sofinanciranje.

Ministrstvo bo objavilo nov razpis, katerega ključna sprememba bo nižja najvišja možna višina sofinanciranja. S tem bo omogočilo sofinanciranje večjega števila finančno manj obsežnih projektov.

V ZMOS ocenjujemo, da je razpis dokazal, kako velike so potrebe po vlaganjih v turistično infrastrukturo v slovenskih občinah. Nižanje največjega možnega sofinanciranja in s tem spodbujanje manjših projektov ne bo prineslo takih učinkov na razvoj, kot jih lahko prinesejo bolj celostni in večji projekti. Država bi lahko skladno s strateškimi dokumenti, ki uvrščajo panogo turizma visoko na razvojno agendo, zagotovila dodatna sredstva in prednostno spodbujala večje, transformativne projekte.