28. 9. 2022 je Vlada potrdila Program evropske kohezijske politike v obdobju 2021-2027 v Sloveniji. Program je bil 28. 10. 2022 poslan Evropski komisiji v potrditev. Dne 12. 12. 2022 je bil Program potrjen tudi s strani Evropske komisije.

15. 7. 2022 je SVRK formalno predložil predlog Sporazuma o partnerstvu Evropski komisji. Sporazum je bil potrjen 12. 9. 2022, slavnostno podpisan pa 28. 9. 2022.

Odbor za spremljanje Programa evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027 je na 1. seji, ki je potekala dne 2. 3. 2023, sprejel Merila za izbor operacij v okviru Programa evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027, ki so bila nazadnje posodobljena na 2. dopisni seji februarja 2024.

Konec aprila je Vlada potrdila Nacionalni načrti za okrevanje in odpornost, ki je podlaga za črpanje sredstev iz Mehanizma za okrevanje in odpornost. Ta sredstva sicer niso formalno del evropske kohezijske politike.

Vlada je 16. 2. 2023 sprejela Uredbo o izvajanju uredb (EU) in (Euratom) na področju izvajanja evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027 za cilj naložbe za rast in delovna mesta (Uradni list RS, št. 21/23), ki predstavlja poglavitni nacionalni predpis za izvajanje evropske kohezijske politike.

Vlada je 26. 1. 2023 sprejela Uredbo o izvajanju uredbe (EU) o skupnih določbah o skladih na področju evropske kohezijske politike v delu, ki ureja ustanovitev Odbora za spremljanje Programa evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027. Odbor za spremljanje je Vlada imenovala 16. 2. 2023. Na spletni strani evropskasredstva.si je objavljen sklep o imenovanju odbora in gradiva njegovih sej.

Aktualne verzije navodil organa upravljanja se spremljajo na spletni strani evropskasredstva.si.

24. 6. 2021 je bila sprejeta Uredba (EU) 2021/1060 Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi skupnih določb o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu plus, Kohezijskem skladu, Skladu za pravični prehod in Evropskem skladu za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo ter finančnih pravil zanje in za Sklad za azil, migracije in vključevanje, Sklad za notranjo varnost in Instrument za finančno podporo za upravljanje meja in vizumsko politiko.

Uredba določa temeljne okvirje izvajanja evropske kohezijske politike, vključno z obveznimi elementi teritorialnih strategij (TUS) in vrstami pristopov k celostnemu teritorialnemu razvoju.

24. 6. 2021 je bila sprejeta Uredba (EU) 2021/1058 Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem skladu za regionalni razvoj in Kohezijskem skladu.

Uredba med drugim določa kvoto 8 % sredstev ESRR za trajnostni razvoj mest, ki se izvaja s teritorialnimi pristopi.

24. 6. 2021 je bila sprejeta Uredba (EU) 2021/1059 Evropskega parlamenta in Sveta o posebnih določbah za cilj „evropsko teritorialno sodelovanje“ (Interreg), ki ga podpirajo Evropski sklad za regionalni razvoj in instrumenti za zunanje financiranje.

24. 6. 2021 je bila sprejeta Uredba (EU) 2021/1057 Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi Evropskega socialnega sklada plus (ESS+) in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1296/2013.

24. 6. 2021 je bila sprejeta Uredba (EU) 2021/1056 Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi Sklada za pravični prehod.

12. 2. 2021 je bila sprejeta Uredba (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi Mehanizma za okrevanje in odpornost (t. i. RRF).

17. 12. 2020 je bila sprejeta Uredba Sveta (EU, Euratom) 2020/2093 o določitvi večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027.

Uredba določa dolgoročni proračun EU v višini 1074,3 milijarde EUR. Skupaj z instrumentom za okrevanje Next Generation EU v višini 750 milijard EUR bo EU v prihodnjih letih omogočal zagotavljanje sredstev v največjem obsegu doslej, tj. 1,8 bilijona EUR.

16. 12. 2020 je bila sprejeta Uredba (EU) 2020/2092 Evropskega parlamenta in Sveta o splošnem režimu pogojenosti za zaščito proračuna Unije.

Ta uredba določa pravila, potrebna za zaščito proračuna Unije v primeru kršitev načel pravne države v državah članicah.

14. 12. 2020 je bila sprejeta Uredba Sveta (EU) 2020/2094 o vzpostavitvi Instrumenta Evropske unije za okrevanje v podporo okrevanju po krizi zaradi COVID-19.

Gre za krovno finančno uredbo za 750 milijard EUR iz t. i. Next Generation EU. Za izvajanje Mehanizma za okrevanje in odpornost bo sprejeta posebna uredba.

23. 12. 2020 je bila sprejeta Uredba (EU) 2020/2221 Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 1303/2013, kar zadeva dodatne vire in ureditev izvrševanja, da se zagotovi pomoč za spodbujanje odprave posledic krize v okviru pandemije COVID-19 in njenih socialnih posledic ter za pripravo zelenega, digitalnega in odpornega okrevanja družbe in gospodarstva (REACT-EU).

Gre za del sredstev mehanizma za okrevanje, ki je namenjen krepitvi izvajanja evropske kohezijske politike 2014-20 (ESRR in ESS) za ukrepe, vezane na epidemijo.

Decembra 2019 je Evropska komisija (EK) predstavila Evropski zeleni dogovor, ki vključuje pravični prehod, podnebno nevtralnost, in druge vidike ter določa temeljne usmeritve naslednjih strategij EK.

Strategija “od vil do vilic”, predstavljena maja 2020, celovito obravnava izzive trajnostnih prehranskih sistemov in je povezana z Evropskim zelenim dogovorom.

19. 2. 2020 je Evropska komisija predstavila smernice za digitalno strategijo “Oblikovanje evropske digitalne prihodnosti”.

Strategija je bila predstavljena maja 2020. Obravnava ključne dejavnike izgube biotske raznovrstnosti, kot so netrajnostna raba tal in morja, čezmerno izkoriščanje naravnih virov, onesnaževanje in invazivne tujerodne vrste. Njen namen je upoštevanje biotske raznovrstnosti kot sestavnega dela celotne strategije gospodarske rasti EU.

9. 12. 2020, je Evropska komisija predstavila svojo strategijo za trajnostno in pametno mobilnost, ki predvideva 90 % zmanjšanje emisij iz prometa do leta 2050, ki ga bo omogočil pameten, konkurenčen, varen, dostopen in cenovno ugoden prometni sistem.

30. 11. 2020 je bila sprejeta Nova leipziška listina, ki določa skupne evropske usmeritve trajnostnega urbanega razvoja. Listina določa, da se celostni urbani razvoj izvaja na 3 prostorskih nivojih, tj. nivoju soseske, administrativnem nivoju mesta in na funkcionalnem urbanem območju. Za uspešen trajnostni urbani razvoj so pomembne 3 dimenzije mesta: pravično, zeleno in produktivno mesto. Ključna načela, za doseganje slednjega, so:

• – urbana politika za skupno dobro, zagotavljanje dostopa do javnih storitev za vse;
• – povezan in celovit pristop pri razvoju mest, vključno z izvajanjem trajnostnih urbanih strategij;
• – sodelovanje med različnimi deležniki, od uprave, javnosti do zasebnega sektorja;
• – več nivojsko upravljanje urbanega razvoja in sodelovanje med EU, državami, regijami in lokalnimi skupnostmi;
• – uporaba pristopov, ki upoštevajo lokalne značilnosti (place-based approach).

Agenda, sprejeta 1. 12. 2020, poudarja, da je za uravnotežen in trajnosten razvoj Evrope treba preprečiti upad dostopnosti storitev, zmanjšati demografske in socialne razlike, spodbuditi digitalizacijo gospodarstva, upoštevati podnebne spremembe in ohraniti naravni kapital. Zato je pomembno, da je prostorska dimenzija vključena v različne politike EU. Temeljna cilja agende sta zelena in pravična Evropa, s katerima je povezanih šest prioritet:

• – uravnotežen razvoj EU na osnovi njene raznolikosti;
• – funkcionalne regije za povezovanje regionalnega in lokalnega razvoja, premagovanje neenakosti;
• – čezmejno povezovanje;
• – zdravo okolje na osnovi boljšega ekološkega preživetja ter odpornosti na podnebne spremembe mest in regij;
• – krožno gospodarstvo za močno in trajnostno lokalno gospodarstvo;
• – trajnostna fizična in digitalna povezanost prostora.

Evropska komisija je decembra 2021 predstavila Novi okvir za mobilnost v mestih, ki predstavlja usmeritve in napovedi razvoja za področje trajnostne urbane mobilnosti.

Evropska komisija je julija 2024 sprejela Naložbene smernice za NEB, ki vključujejo splošne nasvete in konkretna priporočila za načrtovanje projektov skladno z načeli NEB.

Poročilo o Sloveniji v okviru evropskega semestra. V Prilogi D (od strani 55 dalje) so navedene naložbene smernice, ki predstavljajo stališče EK o vsebinah, ki naj bi se financirale v okviru EKP v obdobju 2021-27.

Poročilo o Sloveniji v okviru evropskega semestra. V Prilogi D (od strani 60 dalje) so navedene naložbene smernice za sredstva Sklada za pravični prehod (JTF), ki predstavljajo stališče EK o vsebinah, ki naj bi se financirale v okviru JTF.

Čistopis S5, ki je podlaga za izvajanje številnih ukrepov EKP 21-27 iz cilja politike 1.

Strategijo razvoja prometa v Republiki Sloveniji do leta 2030 je bila sprejeta leta 2015. Strategija obravnava prometni sistem celovito in zasleduje sinergije
pri doseganju ciljev prometne in prostorske politike države ter drugih politik.

Sprejeta decembra 2017, predstavlja krovni razvojni okvir države, ki v ospredje postavlja kakovost življenja za vse. S petimi strateškimi usmeritvami in dvanajstimi medsebojno povezanimi razvojnimi cilji postavlja nove dolgoročne razvojne temelje Slovenije, vključuje doseganje ciljev trajnostnega razvoja.

NEPN je bil sprejet februarja 2020. Strateški dokument določa za za obdobje do leta 2030 (s pogledom do leta 2040) cilje, politike in ukrepe za pet razsežnosti energetske unije: 1. razogljičenje (emisije toplogrednih plinov (TGP) in obnovljivi viri energije (OVE)), 2. energetska učinkovitost, 3. energetska varnost, 4. notranji trg energije ter 5. raziskave, inovacije in konkurenčnost.

Trajnostne urbane strategije ostajajo teritorialna strateška podlaga za izvajanje ukrepov trajnostnega urbanega razvoja v okviru EKP 2021-2027.

Občinske celostne prometne strategije (OCPS) so strateška podlaga za izvajanje ukrepov trajnostne mobilnosti. Do priprave novih OCPS ostajajo v veljavi strategije, sprejete v letu 2017 (43. člen Zakona o celostnem prometnem načrtovanju).