Povprečnina – za leto 2020 Vlada predlaga povprečnino v višini 589 evrov
17. 9. 2019 je na Ministrstvu za javno upravo potekal sestanek na temo višine povprečnine v letih 2020 in 2021. Sestanka so se udeležili predsedniki združenj občin, v imenu ZMOS predsednik mag. Gregor Macedoni, minister za javno upravo Rudi Medved in minister za finance dr. Andrej Bertoncelj.
Slednji je predstavil izračun vladne strani, ki na podlagi metodologije določa povprečnino za leto 2020 v višini 589,11 evrov, za leto 2021 pa 588,30 evrov. Minister za finance je poudaril tudi širšo javnofinančno sliko, kjer na podlagi zadnjih ocen gospodarske rasti ministrstva že iščejo prihranke, saj bo potrebno prilagoditi predlog proračuna države v višini 100 milijonov evrov.
Minister za javno upravo Rudi Medved je po pogovoru s predstavniki občin povedal: »Kljub temu, da gre za najvišjo povprečnino doslej, s predsedniki občinskih združenj nismo dosegli sporazuma, da bi to tudi simbolično podpisali. Ne glede na to, dialog z občinami ostaja, delovna skupina pa bo še naprej iskala možnosti za znižanje stroškov občin.« Minister je ob tem dodal, da razume občinsko stran in potrebo po višji povprečnini, hkrati pa je poudaril okvir fiskalnega pravila. Ponovil je napoved, da bo ministrstvo resno pristopilo k temu, da se metodologije za izračun povprečnine spremenijo na način, da razkoraka med stroški in povprečnino ne bi bilo več. »Financiranje občin mora biti ena izmed prioritet države, saj se vsi vračamo domov v svoje občine, kjer želimo imeti urejen standard«, je poudaril minister Medved.
Dr. Aleksander Jevšek, predsednik Skupnosti občin Slovenije, je izpostavil dejstvo, da Zakon o financiranju občin določa, da občinam pripada 54 % od pobrane dohodnine, da pa po izračunih Skupnosti občin Slovenije povprečnina v višini 590 evrov pomeni, da država razdeli nekaj manj kot 50% dohodnine. To tako pomeni evidentno kršitev veljavne zakonodaje.
Mag. Gregor Macedoni, predsednik ZMOS, je pogovore označil kot konstruktivne, opozoril pa je na neenakomerno razporeditev sredstev med občinami. Mestne občine, ki zagotavljajo večje število javnih storitev in imajo posledično večje število javnih uslužbencev, tudi ob dvigu povprečnine, ki je zgolj linearen, namreč ne dobijo povrnjenih vseh stroškov. Stališče ZMOS ostaja, da je potrebno sistem financiranja občin spremeniti na način, da bodo občine dobile povrnjene dejanske stroške za izvajanje nalog, ki jih nalaga zakonodaja.
Zgovorna je na primer ocena države o finančnem učinku višjih plač javnih uslužbencev na občinske proračune. Od skupnega povišanja stroškov v višini skoraj 20 milijonov evrov, približno 11 milijonov evrov oziroma natančneje 54 % celotnega povišanja stroškov, odpade na zgolj 11 mestnih občin, ki predstavljajo 5 % števila vseh občin. 34 % povišanja stroškov odpade na druge občine s sedeži upravnih enot, to je na 47 občin oziroma na 22 % vseh občin, preostalih zgolj 12 % finančnega učinka pa se razporedi med preostalih 154 občin oziroma med 73 % vseh občin. Navedeno jasno dokazuje potrebo po diferenciaciji občin v sistemu financiranja občin, ki mora bolj pravično pokriti stroške večjih občin, kar trenutno sistem ne omogoča. Po analizi iz leta 2018 imajo mestne občine za 50 evrov na prebivalca višje stroške od povprečja občin, ob tem pa primerno porabo na prebivalca za 122 evrov nižjo.
