Sestanek na MNVP o noveli Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč
3. 8. 2023 je v Ljubljani potekal sestanek združenj občin s predstavniki ministrstev za narvne vire in prostor, za obrambo in za kmetijstvo, na katerem je bila predstavljena novela Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč (ZOPNN). S spremembo zakona bo uvedena možnost predplačila občinam iz državnega proračuna v višini 20 % predhodne ocene stroškov.
Na sestanku sta sodelovala državna sekretarja mag. Matej Skočir (MNVP) in Rudi Medved (MORS) s sodelavci, s strani ZMOS se je sestanka udeležil podpredsednik in župan Mestne občine Nova Gorica Samo Turel.
Z namenom skrajšanja časa od nastanka škode zaradi naravne nesreče in prvega nakazila državnih sredstev občinam bo novela ZOPNN uvedla nov institut predhodnega programa odprave posledic in predhodne ocene škode. Občine bodo lahko v primerih hujših nesreč prejele predplačilo v višini 20 % predhodne ocene škode na stvareh. Zakon bo imel retroaktivno veljavnost in bo pokrival vse naravne nesreče od 1. 1. 2023 dalje.
Podpredsednik ZMOS Samo Turel je na sestanku izpostavil problematiko pogoja porabe proračunske rezerve za mestne občine. Za pridobitev pomoči iz državnega proračuna morajo mestne občine, tako kot ostale občine, najprej porabiti 1,5 % proračunske rezerve. V primeru mestnih občin ta proračunska rezerva pomeni običajno visoke zneske, v primeru Ljubljane in Maribora tudi preko 2 oziroma približno 1 milijon evrov, zaradi česar mestne občine pogosto niso upravičene do pomoči države. Pri tem gre za očitno nesorazmernost s pragom za aktivacijo državne pomoči, ki znaša 0,3 promila načrtovanih prihodkov države oziroma približno 3,9 milijona evorv. Problematična je tudi vezanost porabe proračunske rezerve na tekoče leto, saj se posledice posamezne naravne nesreče sanirajo dalj časa in preko obdobja enega leta.
ZMOS je na sestanku predlagal spremembo teh pogojev. V prvi vrsti je potrebno znižati obseg porabe sredstev proračunske rezerve, ki je potrebna za upravičenost do državne pomoči, npr. na 0,5 %. Potrebno je razlikovati med manjšimi in večjimi občinami ter upoštevati načelo sorazmernosti. Porabo sredstev proračunske rezerve je nadalje treba vezati na reševanje posledic posamezne naravne nesreče oziroma omogočiti, da se za porabo sredstev štejejo stroški tudi preko koledarskega leta. Izvedba sanacijskih ukrepov namreč terja daljši čas, tudi več let, pri čemer morajo občine za upravičenost do državnih sredstev izkazovati porabo proračunske rezerve v vsakem letu. Glede na ta pravila obstaja pri mestnih občinah tveganje za vračilo predplačil, če stroški naravne nesreče ne bodo dosegli ravni nad višino proračunske rezerve (v vsakem letu).
ZMOS je podprl predlog, da se zniža meja za aktivacijo državne pomoči oz 0,3 na 0,2 promila načrtovanih prihodkov države. Opozorjeno je bilo še na potrebo po resnejšemu pristopu k izvajanju investicij in projektov za krepitev podnebne odpornosti mest, kar terja posebne sistemske vire, za začetek pa bi moral tovrstne ukrepe, ki omilijo posledice naravnih nesreč, podpirati vsaj Podnebni sklad.
Predstavniki ministrstev so povedali, da želijo novelo zakona sprejeti čim prej, da bi občine prva predplačila lahko prejele še v tem letu. Novela ZOPNN bo obravnavana na Vladi na prvi seji po počitnicah, predvidoma do 17. avgusta, in takoj nato vložena v Državni zbor po nujnem postopku. Predlogi ZMOS in ostalih združenj občin po mnenju ministrstev pomenijo korenitejše oziroma sistemske spremembe, ki jih ni možno vključiti v novelo. Dogovorjeno je bilo, da se po sprejetju novele ZOPNN pristopi k oblikovanju širših oziroma sistemskih sprememb ZOPNN, kjer bodo naslovljeni tudi predlogi, podani na sestanku.
