Sprejet Ljubljanski dogovor o prihodnosti Urbane agende EU, ministre nagovoril tudi predsednik ZMOS

26. 11. 2021 je potekalo spletno neformalno srečanje ministrov, pristojnih za urbani razvoj, na katerem je bil sprejet Ljubljanski dogovor o nadaljnjem izvajanju Urbane agende EU. Na srečanju je sodeloval tudi predsednik ZMOS Matjaž Rakovec, ki je ministrom predstavil zaključke VII. Urbanega foruma in dobre prakse urbanega razvoja slovenskih mest.

Minister mag. Andrej Vizjak je ob sprejemu Ljubljanskega dogovora poudaril: “Slovenija bo podpirala izvajanje Ljubljanskega dogovora in Urbane agende EU ter aktivno pristopila k vključevanju slovenskih mest v večnivojsko sodelovanje, hkrati si bo še naprej prizadevala za prenos informacij o dogajanjih, pobudah in aktivnostih na področju razvoja mest na ravni EU glede slovenskih mest in drugih deležnikov prek nacionalne kontaktne točke.“V nadaljevanju je opozoril: “Ljubljanski dogovor poudarja pomen urbane agende EU in je politična zaveza za njeno nadaljevanje.”

Velik dosežek slovenskega predsedovanja je poudarjanje vloge majhnih in srednje velikih mest za uravnoteženi razvoj ter njihovo enakovredno vključevanje v procese oblikovanja politik v EU. Ljubljanski dogovor ohranja v veljavi okvirni dogovor iz Amsterdama in uvaja novosti, ki bodo dodatno okrepile učinek in uspešnost urbane agende EU. Ohranja osredotočenost na odpravljanje ovir za mesta na področju zakonodaje, financiranja in znanja. Ohranja štirinajst tematskih področij sodelovanja in jim dodaja štiri nove teme – »ozelenjevanje mest«, »trajnostni turizem«, »hrana« in »mesta enakosti«.

Ljubljanski dogovor je dostopen tukaj, večletni program dela za urbano agendo EU pa tukaj.

Evropske ministre, pristojne za urbani razvoj, je nagovoril tudi predsednik ZMOS Matjaž Rakovec. Predstavil je zaključke VII. Urbanega foruma, ki je potekal 5. 11. 2021 v Ljubljani, in uvodoma čestital ob sprejemu Ljubljanskega dogovora, ki je posebej pomemben za slovenska mesta, ki so po večini majhna oziroma srednje velika. Poudaril je: “Kar 70 % evropske zakonodaje in ukrepov za boj proti podnebnim spremembam se že izvaja lokalno. Zato je jasno, da je treba ohranjati in krepiti procese, ki lokalno raven vključujejo kot partnerje pri snovanju bodočih politik, kot je to Urbana agenda EU“. Dodal je: “Mesta so vsekakor sposobna biti kakovosten partner. Čeprav delujejo lokalno, razmišljajo evropsko. Ponotranjila so skupne evropske cilje, povezujejo jih evropski programi in nenazadnje tudi financiranje s sredstvi EU, ki je pogosto katalizator tako sprememb na terenu kot tudi sprememb v načinu razmišljanja, in slednje ne gre za podcenjevati.”

Pri tem je izpostavil pomen in preobrazbeni vpliv izvajanja mehanizma celostnih teritorialnih naložb (CTN) za trajnostni urbani razvoj mestnih občin, ki je prepoznan kot primer dobre prakse tudi na evropski ravni. Posebnost mehanizma je, da je kot posredniški organ za izbor projektov vključen ZMOS, kar se je izkazala za veliko prednost, ki je okrepila medinstitucionalni dialog in zaupanje, izboljšala načrtovane procese izvajanja in izboljšala ozaveščenost mestnih občin o izvajanju kohezijske politike. “Pomemben je tudi multiplikativen učinek izvajanja mehanizma CTN, ki izhaja predvsem iz krepitve sodelovanja med mestnimi občinami samimi kot tudi med mestnimi občinami in drugimi organizacijami. To sodelovanje je namreč pripeljalo do bolj usklajenega delovanja mestnih občin v odnosu do države, do uspešne prijave skupnega konzorcija na Izziv 100 inteligentnih mest, do aktivnosti za sodelovanje v misiji EU za podnebno nevtralna in pametna mesta ter na tvorjenje ekosistema institucij, ki bodo mestne občine pri tem podpirale. Okrepil se je prenos znanja in danes so mestne občine mnogo bolje pripravljene na evropske izzive, kot so bile na začetku prejšnje perspektive.”

Slovenska mesta, čeprav z evropske perspektive majhna in srednje velika, lahko ponudijo veliko primerov dobrih praks. Kot je pokazala okrogla miza županov na Urbanem forumu, obstaja zavedanje o nujnosti ukrepanja za trajnostni razvoj in hkrati pripravljenost za ukrepanje s celovitimi projekti. Mestne občine investirajo v elektrifikacijo javnega voznega parka, v obnovljive vire energije, v ozelenjevanje mest, v sanacijo degradiranih območij, v projekte krožnega gospodarstva in v mednarodno povezovanje.

Ključni zaključki VII. Urbanega foruma, ki jih je predsednik Rakovec prenesel ministrom držav članic EU, so:

1. Mesta je nujno vključevati v soustvarjanje evropskih pravil in ciljev. Snovanje politik mora biti celostno, upoštevati mora tudi vidike, pomembne za mesta. Na tej točki vidimo Urbano agendo EU kot zgodovinski institut, ki pomeni politični okvir doseganja trajnostnega urbanega razvoja preko večnivojskega sodelovanja. Podpora nadaljnjemu izvajanju Urbane agende EU in njeni krepitvi, kot jo predvideva Ljubljanski dogovor, je bila na forumu soglasna.
2. Mesta potrebujejo jasne in finančno podprte mehanizme, ki evropske in državne strateške usmeritve prevedejo v konkretno ukrepanje na terenu. Četudi se o zelenih in digitalnih ciljih vsi strinjamo, ti ne bodo doseženi brez ustreznih finančnih virov za lokalni nivo.
3. Mehanizme, ki so se že izkazali za uspešne, kot na primer izvajanja mehanizma CTN v Sloveniji, je potrebno ohraniti, zagotoviti kontinuiteto in jih dodatno okrepiti. V sistemih izvajanja politik je potrebno zagotoviti stabilnost in predvidljivost, ki omogoča pripravo prebojnih, celovitih razvojnih projektov.
4. Kljub finančnim, še posebej pa kadrovskim omejitvam, želijo mesta aktivno sodelovati v evropskih procesih. V večji meri je treba podpreti vključevanje majhnih in srednje velikih mest ter njihovih združenj v evropske procese kot je Urbana agenda EU. Zato močno pozdravljamo sprejem Ljubljanskega dogovora, ki naslavlja tudi to vprašanje.