Sprejeti sta Nova leipziška listina in Teritorialna Agenda EU 2030

Na spletnem neformalnem sestanku ministrov držav članic EU, pristojnih za urbani razvoj, ki je potekal 30. 11. 2020, je bila sprejeta Nova leipziška listina, ki določa skupne evropske usmeritve trajnostnega urbanega razvoja.

Prva Leipziška listina je bila sprejeta leta 2007 pod nemškim predsedovanjem Svetu EU v Leipzigu, kjer bi moralo potekati tudi letošnje srečanje ministrov. Predstavlja dogovor držav članic o strateških načelih usmerjanja razvoja mest v EU. Nova leipziška listina posodablja načela listine iz leta 2007. Listina določa, da se celostni urbani razvoj izvaja na 3 prostorskih nivojih, tj. nivoju soseske, administrativnem nivoju mesta in na funkcionalnem urbanem območju. Za uspešen trajnostni urbani razvoj so pomembne 3 dimenzije mesta: pravično, zeleno in produktivno mesto. Ključna načela, za doseganje slednjega, so:

• urbana politika za skupno dobro, zagotavljanje dostopa do javnih storitev za vse;
• povezan in celovit pristop pri razvoju mest, vključno z izvajanjem trajnostnih urbanih strategij;
• sodelovanje med različnimi deležniki, od uprave, javnosti do zasebnega sektorja;
• več nivojsko upravljanje urbanega razvoja in sodelovanje med EU, državami, regijami in lokalnimi skupnostmi;
• uporaba pristopov, ki upoštevajo lokalne značilnosti (place-based approach).

Za doseganje trajnostnega urbanega razvoja je pomembna policentrična poselitvena struktura, zmanjševanje razdalj in mobilnostnih potreb, sodelovanje preko administrativnih meja, zelena in modra infrastruktura ter zdravo življenjsko okolje, omejevanje širjenja mest in dajanje prednosti obnovi oziroma regeneraciji pred novogradnjami, digitalni razvoj in javna podatkovna infrastruktura itd. Nova leipziška listina med drugim ohranja zahtevo po močni urbani dimenziji v programih EU in nadaljnjem financiranju celovitih in trajnostnih projektov urbanega razvoja v okviru kohezijske politike. To lahko razumemo tudi kot potrditev pravilnega pristopa mestnih občin, ki v okviru mehanizma celostnih teritorialnih naložb izvajajo projekte iz trajnostnih urbanih strategij.

V Sloveniji je za urbani razvoj pristojno Ministrstvo za okolje in prostor, poleg države pa so za razvoj mest izvirno pristojne tudi mestne občine. Minister mag. Vizjak je podprl sprejem Nove leipziške listine in poudaril, da »z uravnoteženim, policentričnim poselitvenim sistemom na nacionalni in evropski ravni lahko zagotovimo delovna mesta, javne storitve in infrastrukturo za oskrbo prebivalcev v urbanih in oddaljenih podeželskih območjih. Pri tem je za Slovenijo, državo majhnih mest, pomembno spoštovanje načela subsidiarnosti in upoštevanje pristojnosti vsake ravni«. Ministrstvo za okolje in prostor si bo aktivno prizadevalo za izvajanje listine in podpiralo nadaljnje sodelovanje med vsemi deležniki urbanega razvoja na ravni EU. V izvajanje dogovorov se bo še posebej vključilo v času slovenskega predsedovanja Svetu EU, v drugi polovici leta 2021.

Ministri so hkrati z listino sprejeli Dokument za izvajanje Nove leipziške listine preko več-nivojskega upravljanja »Prihodnji koraki Urbane agende EU«. Dokument poudarja pomen in nadaljnji razvoj Urbane agende EU in predstavlja dogovor o nadaljnjem sodelovanju med državami članicami, Evropsko komisijo, mesti, Evropskim parlamentom in Evropsko investicijsko banko pri oblikovanju politik EU, ki vplivajo na razvoj mest. Priprava dokumentov je potekala v sodelovanju med državami članicami, Komisijo, združenji evropskih mest in drugimi deležniki urbanega razvoja na ravni EU.

1. 12. 2020 je nato potekal še neformalni sestanek ministrov držav članic EU, pristojnih za teritorialno kohezijo, na katerem je bila sprejeta Teritorialna agenda EU 2030.

Agenda poudarja, da je za uravnotežen in trajnosten razvoj Evrope treba preprečiti upad dostopnosti storitev, zmanjšati demografske in socialne razlike, spodbuditi digitalizacijo gospodarstva, upoštevati podnebne spremembe in ohraniti naravni kapital. Zato je pomembno, da je prostorska dimenzija vključena v različne politike EU. Temeljna cilja agende sta zelena in pravična Evropa, s katerima je povezanih šest prioritet:

• uravnotežen razvoj EU na osnovi njene raznolikosti;
• funkcionalne regije za povezovanje regionalnega in lokalnega razvoja, premagovanje neenakosti;
• čezmejno povezovanje;
• zdravo okolje na osnovi boljšega ekološkega preživetja ter odpornosti na podnebne spremembe mest in regij;
• krožno gospodarstvo za močno in trajnostno lokalno gospodarstvo;
• trajnostna fizična in digitalna povezanost prostora.