Zakon o igrah na srečo (september 2021)
2. 9. 2021 je Vlada v zakonodajni postopek vložila predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o igrah na srečo. Ta predvideva naslednje spremembe:
- klasične igre na srečo bo lahko namesto dosedanjih dveh lahko prirejalo največ pet prirediteljev,
- odpravijo se statusnopravne omejitve za pridobitev koncesije za prirejanje posebnih iger na srečo in zahteva po sedežu gospodarske družbe v Republiki Sloveniji,
- pri koncesionarjih, ki prirejajo posebne igre na srečo v igralnicah, se odpravi večina omejitev, vezanih na lastništvo koncesionarja. Na novo se določi, da neposredni ali posredni delež Republike Slovenije v lastništvu koncesionarja ne sme biti manjši od 25 % + 1 delnice v primeru delniške družbe in ne sme biti manjši od 51 % v poslovnem deležu druge oblike gospodarske družbe,
- nižje stopnje koncesijskih dajatev,
- zaradi odprave upravnih ovir se ukinejo licence za delo v dejavnosti prirejanja posebnih iger na srečo, in drugo.
ZMOS opozarja, da združenja občin niso bila vključena v pripravo sprememb zakona, čeprav vsebina vpliva tudi na finančne vire občin, saj davek na dobitke (15 % dobitka) pripada proračunu občine, v kateri ima dobitnik prebivališče. Nameravano odpiranje trga klasičnih (tudi loterijskih) iger na srečo bi med drugim povzročilo:
- ponudbo novih iger z bistveno višjimi skupnimi skladi za dobitke, ki se nanašajo na bistveno povečanje števila dobitkov manjših vrednosti (pod 300 evri);
- drobljenje in posledično nižanje glavnih dobitkov pri slovenskih loterijskih igrah;
- delno prerazporeditev prometa od loterijskih iger, ki generirajo glavnino davka od dobitkov, k novim igram z velikim številom dobitkov manjših vrednosti.
Posledično bi zaradi naštetih loterijskih zakonitosti znatno upadel obseg obračunanega davka od dobitkov, ki ga prejemajo slovenske občine.
Invalidske, humanitarne in športne organizacije bodo zaradi predlaganih sprememb zakona prejemale manj sredstev. V tekmi za pozornost igralcev bi se neizogibno povišal delež skupnega sklada za dobitke loterijskih iger (s sedanjih 56 % na vsaj 80 %), kar posledično neposredno zmanjšuje osnovo za obračun koncesijskih dajatev in s tem bistveno znižanje sredstev za invalidske, humanitarne in športne organizacije, ki jih bo (z veliko verjetnostjo) težko ali nemogoče nadomestiti iz drugih virov.
Zaradi navedenega ZMOS nasprotuje predlogu zakona.