Zakon o interventnih ukrepih za omilitev posledic epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) za državljane in gospodarstvo (#PKP1) (marec 2020)

Vlada je 28. 3. 2020 sprejela predlog besedila Zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) za državljane in gospodarstvo.

T.i. zakonski #protiKoronapaket #PKP1 bo veljal od uveljavitve zakona do 31. maja 2020. Nekatere poglavitne predlagane rešitve, ki so pomembne za občine, izpostavljamo v nadaljevanju.

Financiranje zasebnih vrtcev

Ne glede na določbo 34. in 36. člena Zakona o vrtcih zasebnim vrtcem v času epidemije COVID-19 pripadajo sredstva iz proračuna v višini 85 % za posameznega otroka, pri čemer je osnova za izračun obveznosti cena istovrstnega programa javnega vrtca na območju občine, s katero ima zasebni vrtec sklenjeno pogodbo o financiranju (42. člen).

Spremenjeni plačilni roki

Plačilni rok za neposredne in posredne uporabnike proračuna za plačila zasebnim subjektom bo skrajšan na 8 dni (64. člen).

Ne glede na 10. člen Zakona o preprečevanju zamud pri plačilih (Uradni list RS, št. 57/12) so plačilni roki
60 dni, kadar je upnik javni organ. Navedeni rok za plačilo ostane v veljavi še eno leto po razglasitvi
konca epidemije COVID-19 (82. člen).

Plače, nadomestila plač in premestitve v javnem sektorju

Javnega uslužbenca bo v času epidemije dopustno brez njegovega soglasja začasno premestiti na drugo delovno mesto v okviru istega delodajalca, ali na enako ali drugo delovno mesto k drugemu delodajalcu (66. člen).

Delo preko polnega delovnega časa v času epidemije COVID-19 – nadrejeni lahko javnemu uslužbencu brez njegovega soglasja odredi, da po poteku delovnega časa dokonča začeto nalogo ali opravi nujno  delo (67. člen). Delo preko polnega delovnega časa lahko traja največ 20 ur na teden oziroma 80 ur na mesec, s soglasjem javnega uslužbenca pa tudi dalj časa.

Delodajalec lahko zaradi nujnih delovnih potreb sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas brez javne
objave prostega delovnega mesta. V tem primeru se lahko pogodba o zaposlitvi sklene za določen čas,
vendar najdalj za obdobje do 30. septembra 2020 (68. člen).

Nadomestila plač javnih uslužbencev in fukncionarjev v primerih, ko zaradi odrejene karantene ali zaradi višje sile ne more opravljati dela, in v primeru čakanja na delo doma so enaka kot je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razlog (69. člen).

Predlog zakona uvaja nov dodatek za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije,  ki znaša največ 100 odstotkov urne postavke osnovne plače zaposlenega. O višini dodatka odloči predstojnik. Sredstva za financiranje tega dodatka in dodatka iz 11. točke 39. člena KPJS (65 % dodatek)
v javnem sektorju se zagotovijo v proračunu Republike Slovenije (70. člen).

Javno naročanje

Nove mejne vrednosti za javna naročila – 40.000 EUR za naročilo blaga ali storitev ali projektni natečaj in 80.000 EUR za gradnje. Do 15. 4. 2021 se četrti odstavek 66. člena ZJN-3 ne uporablja (90. člen).

V času trajanja epidemije COVID-19 se določbe o pogodbenih kaznih zaradi zamude ne uporabljajo, pogodbeno dogovorjeni roki pa se podaljšajo za obdobje od roka, določenega za izpolnitev pogodbe, do razglasitve prenehanja epidemije COVID-19 (91. člen).

Na področju javnega naročanja se predlaga se dvigujejo mejne vrednosti za uporabo zakona.
Naročnikom bo s tem omogočeno, da lahko javna naročila oddajo hitreje, obenem pa jih hitreje
plasirajo v gospodarstvo. Sprememba vpliva tudi na večjo oddajo naročil lokalnemu
gospodarstvu.

Izvajanje javnih storitev

Javne storitve, ki se ne izvajajo, se ne zaračunajo uporabnikom. Nadomestila plač zaposlenih zaradi
izpada izvajanja javnih storitev, se krijejo iz proračuna Republike Slovenije (94. člen).

Varstvo okolja

Roki za poročanje v zvezi z varstvom okolja (ZVO-1, ZV-1) se podaljšajo tako, da se iztečejo šestdeseti dan po preklicu epidemije COVID-19 (100. člen).

 

Vlada bo predlagala, da se predlog zakona obravnava po nujnem postopku.