Zakon o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju (ZSTSPJS, oktober 2024)

Osnovni podatki o predlogu:

• Predlagatelj: Vlada
• Javna obravnava: v okviru pogajanj o plačni reformi
• Datum vložitve: 30. 9. 2024

Vlada je 30. 9. 2024 v zakonodajni postopek vložila predlog Zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju (ZSTSPJS, besedilo dostopno tukaj). Gre za ključni predpis za izvedbo plačne reforme, ki se je usklajeval tekom pogajanj med vlado in sindikati v letu 2024.

Zakon določa temeljna in enotna pravila delovanja plačnega sistema za ves javni sektor kot so oblikovanje obsega sredstev za plače, pravila glede enotnega obračunavanja in izplačevanja plač, kako je sestavljena plača, plačno lestvico (Priloga 1 zakona), tarifne razrede in plačne skupine, nabor možnih dodatkov, vrste delovne uspešnosti, pravila glede določitve plačnega razreda ob zaposlitvi in prehodu na druga delovna mesta, pravila glede ocenjevanja in napredovanja javnih uslužbencev, pravila glede spreminjanja razmerij med plačnimi razredi plačne lestvice, inšpekcijski nadzor in podobno.

Nova plačna lestvica bo imela 67 plačnih razredov (PR; trenutno veljavna lestvica ima 66 PR), pri čemer bo vrednost prvega in zadnjega razreda v razmerju 1:7. PR 1 je določen v vrednosti trenutne minimalne plače v januarju 2024, tj. 1253,90 EUR (v veljavnem sistemu je 25 PR pod minimalno plačo), PR 67 pa v vrednosti 8821,04 EUR. Razlika med posameznimi PR je 3 % (v trenutno veljavni lestvici pa 4 %). Cilj zakona je vzpostavitev ustreznejših razmerij med funkcionarji in javnimi uslužbenci (JU), kot tudi razmerja med JU.

Določeno je letno usklajevanje vrednosti plačnih razredov plačne lestvice. Višina uskladitve vrednosti plačnih razredov plačne lestvice se dogovori v pogajanjih, ki se zaključijo do 1. aprila posameznega leta. Višina uskladitve vrednosti plačnih razredov plačne lestvice se določi s Kolektivno pogodbo za javni sektor. Določeno pa je tudi izrecno, da če dogovor do 1. aprila ni sklenjen, se vrednosti plačnih razredov uskladijo v višini 80 odstotkov rasti cen življenjskih potrebščin.

Spreminja se ureditev napredovanj JU, kjer se ukinja napredovanje v višji PR na podlagi ocen delovne uspešnosti. Ohranja se dosedanje število možnih napredovanj (pet plačnih razredov v nazivu na delovnih mestih z nazivi, deset na delovnih mestih brez naziva). V začetku delovne kariere se omogoči hitrejše napredovanje ter počasnejše napredovanje v kasnejših obdobjih kariere. Nova ureditev določa pravilo napredovanja za en plačni razred po poteku določenega časovnega obdobja, uvaja pa se tudi možnost tako zadržanega kot pospešenega napredovanja v višji plačni razred na podlagi določenih kriterijev, pri čemer je v zakonu za oba primera jasno določena kvota (dopusten odstotek javnih uslužbencev, ki lahko pospešeno napredujejo oziroma ki jim je lahko napredovanje zadržano – 10 odstotkov).

Večje spremembe se tičejo tudi delovne uspešnosti. Predlog zakona združuje redno delovno uspešnost in delovno uspešnost zaradi povečanega obsega dela, ločeno pa se ohranja delovna uspešnost iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu. Ne predvideva se več vnaprejšnjega sklepanja dogovorov glede povečanega obsega dela. Določa se višji, 3 % delež mase plač, ki je namenjen delovni uspešnosti (prej 2 %), vir za delovno uspešnost pa so še prihranki iz sredstev za plače (odsotnosti, bolniške, nezasedena delovna mesta) in sredstva iz projektov. Del plače za delovno uspešnost se bo javnim uslužbencem lahko izplačeval mesečno, trimesečno ali polletno in sicer največ v višini 30% osnovne plače javnega uslužbenca v posameznem mesecu. Ohranja se možnost višjega dodatka, do 50 %, v primeru dela na posebnem projektu, ki ga določi vlada, kar pa ne pride v poštev za zaposlene v lokalni samoupravi. Delovna uspešnost za JU iz skupine B (direktorji) je omejena na največ eno mesečno plačo uslužbenca.

Možnost določitve višjega PR ob zaposlitvi se povečuje iz 5 na 10 PR (oz. iz 20 % na 30 % višjo plačo). Do 10 PR višjo uvrstitve je možno dati tudi JU ob premestitvi, sklenitvi pogodbe o zaposlitvi za drugo delovno mesto pri istem ali drugem delodajalcu ali med trajanjem pogodbe o zaposlitvi s soglasjem pristojnega organa. Soglasje za JU, zaposlene pri posrednih uporabnikih proračuna, katerih ustanovitelj in financer je občina, ter JU zaposlene v upravah občin, soglasje poda župan. Tako višjo uvrstitev se lahko podeli manj kot 10 % zaposlenim.

Ohranja se razvrstitev v plačne skupine, plačne podskupine in v tarifne razrede, zaradi načela primerljivosti pa se uvaja pet plačnih stebrov:

1. funkcionarji,
2. javni uslužbenci v državnih organih, samoupravnih lokalnih skupnostih, javnih zavodih gasilcev in javni uslužbenci plačne skupine B v teh uporabnikih proračuna,
3. javni uslužbenci v zdravstvu in socialnem varstvu, javnih zavodih s področja obvezne socialne varnosti in javni uslužbenci plačne skupine B v teh uporabnikih proračuna,
4. javni uslužbenci v raziskovalni dejavnosti, izobraževanju in kulturi in javni uslužbenci plačne skupine B v teh uporabnikih proračuna,
5. javni uslužbenci v javnih agencijah, javnih skladih, drugih javnih zavodih, javnih gospodarskih zavodih in javni uslužbenci plačne skupine B v teh uporabnikih proračuna.

Plačni stebri so v zakonu posebna poglavja, ki vsebujejo določbe glede plačnih skupin in podskupin, ki sodijo v posamezne stebre ter način uvrščanja delovnih mest in nazivov v posameznem stebru. Slednje pomeni uvrstitev v plačne razrede delovnih mest in nazivov in funkcij, kar naj bi predstavljalo vzpostavitev ustreznih razmerij znotraj plačnega stebra. V posameznem plačnem stebru se vodijo pogajanja in usklajevanja o uvrstitvah delovnih mest, nazivih in funkcij v plačne razrede, merilih in kriterijih za določitev in izplačevanje dela plače za delovno uspešnost in drugih posebnostih, ki jih določa ta zakon.

Obrazložitev zakona navaja, da je ocena finančnih posledic zakona za državni proračun v višini 327 mio evrov in v višini 218 mio za druga javna finančna sredstva. Učinek je ocenjen za tri leta skupaj, približno tretjino vsako leto, konkretni učinek v obdobju treh let pa je odvisen od kolektivnih pogodb, s katerimi se bodo povišale plače javnim uslužbencem in ki naj bi bile sklenjene pred koncem leta 2024.

Izvedba povišanj plač bo potekala v 6 tranšah od 1. 1. 2025 do 1. 1. 2028.

Mnenja se lahko pošlje v Državni zbor do 30. 10. 2024 – naknadno rok skrajšan na 7. 10. 2024.

Stališče ZMOS z dne 4. 10. 2024 je dostopno tukaj. ZMOS je načelno podprl izvedbo plačne reforme, a kot glavno pomanjkljivost izpostavil novo ureditev glede delovne uspešnosti.

Državni zbor je 24. 10. 2024 na izredni seji sprejel ZSTSPJS. Besedilo sprejetega zakona je dostopno tukaj.