Združenja občin protestno zapustila sestanek z ministrom za finance glede povprečnine
Vse tri predstavniške organizacije (ZMOS, ZOS, SOS) so včeraj, 27. septembra 2022, po slabi uri sestanka z ministrom za finance glede višine povprečnine za leto 2023, tega protestno zapustile zaradi ministrovega popolnega nerazumevanja sistema financiranja občin in vloge oziroma položaja lokalne samouprave nasploh. Izkazalo se je, da minister ne pozna niti nalog, ki jih občine opravljajo, niti virov, ki so temu namenjeni po zakonu.
Sistem financiranja občin določa, da mora državna raven, za zakonske naloge, ki jih morajo občine v skladu z zakoni opravljati, zagotoviti tudi ustrezna finančna sredstva. To terja z Ustavo določena finančna avtonomija lokalne samouprave, v izogib oblastnim intencam, da na račun občin vedno znova in znova prenašajo naloge, za katere pa ne zagotovijo potrebnih finančnih sredstev. Na včerajšnjem sestanku smo ponovno slišali misli o nujnosti uokvirjanja v zmožnosti države, opozorila, da standardi na številnih področjih presegajo finančne (z)možnosti celotne države. Opozorila, o katerih bi se najprej morala pogovoriti ministrska ekipa in nato poslanke in poslanci, saj so vsi ti tisti, ki določajo in odločajo o zakonskih nalogah občin. Obravnava občin kot stroškovne postavke znotraj državnega proračuna je nesprejemljiva in žaljiva. Občine so ustanovljene za to, da se lahko naloge, ki so lokalnega značaja in za državljanke in državljane pomembne (vrtčevsko varstvo, šolanje, blaženje socialnih stik, delovanje gasilcev,…), opravljajo bližje ljudem, saj je to učinkovitejše, bolj kakovostno in tudi cenejše, kot pa, če bi tovrstne naloge opravljala država. Zakon o financiranju občin skozi sistem financiranja občin na nek način določa pogodbeno razmerje med občinami in državo, ki pa ga država s podfinanciranjem obveznosti občin vedno znova krši.
Predstavniki združenj občin so včeraj predstavili nove predloge glede financiranja občin v letu 2022 in 2023. Pričakujemo neposredno (iz povprečnine izvzeto) financiranje dogovora države s sindikati javnega sektorja o popravku plač, regresa in dodatka za malico tako za leto 2022 kot leto 2023. Država se namreč o plačah pogaja tudi v imenu in za račun občin, zato je nujno, da ta sredstva tudi zagotovi.
Po izvzetju stroškov rasti dela za leto 2023 je bil naš predlog povprečnine v višini 719,63 €, ki upošteva tako rast stroškov izvajanja zakonskih nalog v letih 2021 in 2022 kot tudi rast inflacije v tekočem letu. Skupnost in združenja občin smo predlagali realno povprečnino, saj stroški občin v letu 2022 nevzdržno rastejo. Naši izračuni kažejo, da so se stroški za izvajanje zakonskih nalog v prvih osmih mesecih zvišali za 94 €, kar pomeni, da bodo občine v letu 2022 imele za izvajanje zakonskih nalog stroške v višini 776,86 €. Ker se zavedamo izzivov države pri financiranju vseh nalog, smo predlagali povprečnino, v skladu s katero bodo občine iz lastnih sredstev že krile stroške izvajanja zakonskih nalog v višini 57,21€. Tako bodo občine same financirale stroške zakonskih nalog v višini 117 milijonov evrov.
Minister je v odzivu ponovno govoril o možnostih občin, da primanjkljaje iz naslova financiranja zakonskih nalog zagotovijo skozi lastna, razvojna sredstva. Tudi tako, da dodatno obremenijo svoje občanke in občane z višjimi položnicami za nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča ali tako, da namenska sredstva (komunalni prispevek…) porabijo tako, da kršijo sprejeto zakonodajo. Takšni predlogi potrjujejo uvodoma zapisano, tj. popolno nerazumevanje lokalne samouprave in financiranja občin. Ponudba o 20 € (približno 3 % povprečnine) za leto 2023 je, ob dejstvu, da so se stroški na prebivalca v samo osmih mesecih tega leta dvignili za 94 € (15%), bila po mnenju vseh prisotnih predstavnic in predstavnikov občin nespodobna in žaljiva tako za občine kot za njene občane.
Skupnost in združenji občin pričakujemo predloge države, ki bodo primerni in primerljivi višini stroškov izvajanja zakonskih nalog, nalog za katere se je državna raven odločila, da jih morajo občine izvajati. Pričakujemo, da se občin v kriznih časih ne sili v dodatno obdavčevanje občank in občanov, v protizakonito delovanje in porabo razvojnih sredstev za namene izvajanja zakonskih nalog.
Naslovna slika: prikaz iz Revizijskega poročila “Financiranje primerne porabe občin”, Računsko sodišče (2017)
