Zmanjševanje stroškov občin – poročilo o delu delovne skupine za spremembo zakonodaje

V torek, 18. 6. 2019, se je na 3. seji sestala vladna delovna skupina za znižanje stroškov občin. Vladi bo predlagala spremembo 25 zakonov, s katerimi bodo občinam znižani stroški v višini približno 31 milijonov evrov. S tem se uresničuje zaveza iz Dogovora o višini povprečnine za leto 2019.

Delovno skupino je vlada ustanovila 31. januarja letos, z delom pa je pričela 20. februarja. Obravnavala je skupno predloge za spremembo 61 predpisov, ki so jih predlagala reprezentativna združenja občin. Delovna skupina je bila imenovana na podlagi novembra lani sklenjenega dogovora med združenji občin in vlado, da se opravi pregled občinskih pristojnosti in s tem povezanih stroškov občin in presodi, ali je te mogoče zmanjšati. V štirih mesecih in pol se je sestala na 33 sejah v ožjem in širšem sestavu. Vladna skupina je svoje delo sicer zaključila s tem, ko je določila zakone, ki jih je treba spremeniti, vendar vse konkretne rešitve še niso dogovorjene. Zato bo minister Rudi Medved, ki vodi vladno delovno skupino, vladi predlagal podaljšanje mandata skupini vsaj do konca letošnjega leta.

Gre za prvi primer sistematičnega pregleda zakonodaje, ki ureja naloge in pristojnosti občin, od reforme lokalne samouprave leta 1994, saj je vladna skupina obravnavala kar tretjino vseh zakonov, ki določajo pristojnosti občin. Delovna skupina bo hkrati obravnavala učinke dogovora s sindikati javnega sektorja na višino stroškov občin.

Vlada bo spremembe zakonov predlagala v treh skupinah. V prvi bo sprememba predvidoma desetih predpisov zajeta v poseben Zakon o zmanjšanju stroškov občin, ki bo pripravljen še pred poletjem, predlog bo obravnavan hkrati s proračunskimi dokumenti, da bi spremembe lahko pričele veljati s 1. 1. 2020. Po oceni vladne strani prinaša več kot 31 mio evrov manj stroškov za občine, nekateri od zakonov pa bodo občinam omogočili dodatne vire ali zmanjšali administrativne ovire. Celotni finančni učinek za prvo fazo bo znan julija.

Druga tretjina zakonov, katerih spremembe so že v pripravi, bo po oceni pristojnih ministrstev nared za obravnavo v skladu s terminskim načrtom ministrstva. Vsa ministrstva ocenjujejo, da bodo tudi te spremembe pričele veljati s 1. 1. 2020. Ocena finančnih učinkov bo znana, ko bodo znane vse z občinami dogovorjene rešitve. Tretja skupina, gre za pet zakonov, pa je povezana z večjimi sistemskimi spremembami, kjer ministrstva še oblikujejo konceptualne rešitve, ki zahtevajo širši družbeni in politični konsenz. Vsebino teh predpisov bodo ministrstva in občine uskladili, ko bodo rešitve pripravljene. Med drugim se načrtujejo spremembe zakonov o vrtcih, urejanju prostora, gasilstvu, lekarniški dejavnosti, zdravstvenem varstvu in stanovanjskega zakona. Nekatere od teh sprememb bodo pomenile večje sistemske posege, ki jih na ministrstvih še pripravljajo.

Povišanje plač in stroški občin

Po izračunih ministrstev je finančni učinek povišanja plač v javnem sektorju na občinski ravni približno 22,5 milijonov evrov. V ZMOS pri tem izpostavljamo, da izračuni kažejo, da kar polovica tega zneska odpade na 11 mestnih občin. Dejstvo, da mestne občine, ki predstavljajo le 5 % vseh občin v Sloveniji, a hkrati nosijo 50 % breme povišanja plač v javnem sektorju, jasno dokazuje potrebo po spremembi sistema financiranja občin, ki mora v večji meri pokriti dejanske stroške mestnih občin.

Minister za javno upravo Rudi Medved je kot vodja delovne skupine dejal, da je bilo v štirih mesecih in pol opravljeno veliko delo, ki je podkrepljeno s konkretnimi učinki, prihranki za občine. »S sodelovanjem in dialogom ter iskanjem kompromisov smo skupaj, državna uprava in lokalna samouprava, dokazali, da je to prava pot do rezultatov. Dialog med državo in občinami mora potekati neprenehoma. K temu smo se zavezali tudi v koalicijski pogodbi in to uresničujemo.« Ob tem je minister izrazil upanje, da bo ta delovna skupina s takšno resnostjo in zagnanostjo nadaljevala svoje delo tudi v prihodnje, oziroma bo vladi predlagal, da se zagotovi permanentni obstoj takšne skupine, ne le zaradi znižanja stroškov občin, ampak tudi zaradi boljše vključenosti lokalnih skupnosti v zakonodajne postopke.

Tudi predstavniki občin so se strinjali, da je delovna skupina uspešno opravila svoje delo in da ga tudi v prihodnje nadaljuje. Veliko vrednost v dialogu te delovne skupine je izpostavil tudi Miloš Senčur (ZMOS), ki je ob tem dejal, da je »lokalna samouprava je končno postala slišan sogovornik.« Jasmina Vidmar (SOS) je pohvalila odlično delo skupine, se zavzela za nadaljnji dialog ter dodala, da so bile prve pobude za takšen način dela dane že leta 2015. Mihaela Smrdel (ZOS) je dodala, da je nedvomno koordinacijska vloga Ministrstva za javno upravo pripomogla k uspehu in rezultatom. »Ti so dovolj konkretni, da bodo učinki tudi. Izražamo zadovoljstvo nad opravljenim delom, ki se bo še nadaljevalo,« je dodala.