20. 8. 2020 je na Brdu pri Kranju potekal posvet predsednika vlade in članov ožje delovne skupine, ki pripravlja Nacionalni načrt za okrevanje in odpornost, z župani in direktorji regionalnih razvojnih agencij. 

Evropski svet je 21. 7. 2020 dosegel dogovor o proračunu Evropske unije (EU), ki obsega tako večletni finančni okvir 2021-2027 (VFO, 1,074 mrd €) kot nov instrument Evropska unija naslednje generacije (NGEU, 750 mrd €). Upoštevajoč neporabljena sredstva iz trenutne finančne perspektive bo imela Slovenija do leta 2029 na voljo približno 12 mrd €:

• v okviru VFO 2014-2020 1,8 mrd € neporabljenih sredstev in iz mehanizma ReactEU še dodatnih 312 mio € – rok porabe do konca leta 2023,
• v okviru VFO 2021-2027 2,9 mrd € za evropsko kohezijsko politiko (EKP) in 1,6 mrd € za skupno kmetijstko politiko – rok porabe do konca leta 2029,
• v okviru NGEU 5,5 mrd €, od tega 3,6 mrd € povratnih sredstev in 2,1 mrd € nepovratnih sredstev, večinoma v okviru novega Mehanizma za okrevanje in odpornost – rok porabe do konca leta 2026.

Podlaga za črpanje sredstev EKP bo nov (operativni) program za obdobje 2021-2027, hkrati naj bi se do septembra spremenil obstoječi Operativni program zaradi vključitve sredstev React-EU. Za črpanje sredstev iz Mehanizma za okrevanje in odpornost mora država pripraviti Nacionalni načrt za okrevanje in odpornost.

Predsednik vlade je v vabilu na posvet začrtal osrednja področja, kjer vlada vidi sodelovanje občin pri koriščenju evropskih sredstev, in sicer:

1. področje okrevanja po pandemiji (investicije v zdravstvo in dolgotrajno oskrbo),
2. krepitev zelene EU (okoljska infrastruktura, trajnostna mobilnost, krožno gospodarstvo),
3. digitalna transformacija (širokopasovna omrežja in digitalizacija občin),
4. drugi ukrepi z učinki v lokalnih okoljih (poslovne cone, turizem, železniški promet, razvojne osi, itd.).

Minister SVRK Černač je izpostavil, da je izpogajani finančni okvir za Slovenijo zgodovinski in da je pred nami velika priložnost in hkrati odgovornost. Pri porabi sredstev se bo moralo upoštevati smernice Evropske komisije, investicije bodo tako morale podpirati izvedbo strukturnih reform, zeleno in digitalno preobrazbo, krepitev zdravstvenega sistema, ustvarjanje novih delovnih mest itd. Ministrstva in občine so pred posvetom pripravili sezname potencialnih projektov, pri čemer je vrednost zbranih projektov s strani državnih organov približno 10,8 mrd €, vrednost občinskih pa 11 mrd €.

V naslednjem mesecu bo opravljena evalvacija teh projektov, predvsem z vidika časovne izvedljivosti in skladnosti s cilji EU in EKP ter posledično možnosti umestitve v enega izmed finančnih mehanizmov. Vlada bo na seji 27. 8. 2020 obravnavala izhodišča za pripravo Nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost, prvi osnutek dokumenta pa naj bi bil pripravljen do oktobra. Pri tem je minister poudaril, da evropske uredbe, ki bodo predstavljale pravno podlago za črpanje, še niso sprejete. Minister je izpostavil tudi dialog z lokalnimi skupnostmi pri pripravi strateških dokumentov.

Kot pomembno je bilo na posvetu izpostavljeno tudi vprašanja premagovanja administrativnih ovir in debirokratizacije pri postopkih za dodeljevanjem evropskih sredstev, kar je nujno za pospešeno črpanje. Izpostavljena so bila tudi vprašanja teritorialnih pristopov kot tudi tveganja povezana s COVID-19. Župani so pozdravili organizacijo posveta in predstavnikom Vlade Republike Slovenije čestitali za dosežke v pogajanjih za pridobitev evropskih sredstev za Slovenijo. Hkrati so bile občine prepoznane za pomembnega partnerja pri oblikovanju in izvajanju evropskih programov.

Župani mestnih občin so izpostavili, da so slednje na koriščenje evropskih sredstev dobro pripravljene. Mestne občine imajo izkušene kadre in nabor projektov, ki presega sredstva, ki bodo na voljo. Prav tako imajo mestne občine dobre izkušnje z izvajanjem mehanizma celostnih teritorialnih naložb (CTN), s katerim se uresničujejo trajnostne urbane strategije (TUS). ZMOS si bo tako poleg ustrezne vključenosti projektov regionalnega razvoja še naprej prizadeval za učinkovito izvajanje projektov urbanega razvoja.

Foto: gov.si

V Državnem svetu je v sredo, 5. 8. 2020, potekala žalna seja v spomin na Bojana Kontiča, župana Mestne občine Velenje in državnega svetnika. 

Sejo, ki se je začela z minuto molka, je vodil predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca. V imenu Združenja mestnih občin Slovenije je žalni zbor nagovoril predsednik mag. Gregor Macedoni. Njegov govor objavljamo v celoti.

“Spoštovani predsednik državnega zbora, spoštovani predsednik državnega sveta, spoštovani podžupan Mestne občine Velenje, cenjeni gostje, 

dovolite mi, da svoj poklon pokojnemu kolegu Bojanu Kontiču začnem z njegovim citatom:

“Ni prostora za nestrpnosti in sovraštvo, je pa veliko prostora za sodelovanje.”

Te besede je Bojan izjavil v intervjuju za lokalni časopis pred dvema letoma. Tisti, ki smo ga poznali in z njim sodelovali, lahko mirno sklenemo, da bi težko bolje opisale Bojanovo naravo in delovanje. Naj v tej zvezi omenim le, da je znal v mnogih resnih trenutkih, z njemu lastno humornostjo in vedrino, razelektriti ozračje, predvsem pa prisotnim vliti optimizem za delovanje v prihodnje.

Sam sem bil član skupščine Združenja mestnih občin Slovenije že v obdobju, ko je združenju predsedoval Bojan. To obdobje je po eni strani zaznamovalo prizadevanje, da bi ZMOS tudi formalno pridobil status reprezentativnega združenja za mestne občine, po drugi strani pa tudi obdobje, ko je združenje dobilo priložnost, da pridobi status posredniškega organa pri črpanju evropskih oz. kohezijskih sredstev.

Oboje nam je uspelo. Na podlagi odločitve Ustavnega sodišča je ZMOS pridobil status izključnega reprezentanta interesov mestnih občin. Enako uspešno pa je pod vodenjem Bojana Kontiča ZMOS pripravil vse potrebne dokumente za pridobitev akreditacije za opravljanje nalog posredniškega organa pri izvajanju nalog urbanega razvoja. Rezultat takratnih dobrih podlag je danes uspešno črpanje evropskih sredstev, ko gre za mestne občine. Pri tem pa ravno Mestna občina Velenje sodi med najbolj učinkovite in uspešne.

Tudi ko je govora o delovanju združenj občin nasploh in njihovem sodelovanju, ne moremo mimo drugih Kontičevih značajskih lastnosti. Ena od teh je prav gotovo bila sposobnost občutka za čas, ki ga živimo, predvsem pa tudi zavedanje, da se časi spreminjajo in mi z njimi. Kot zanimivost v zvezi s tem: bil je eden od ustanoviteljev združenja mestnih občin pred dobrim desetletjem, ko so bili izzivi mestnih občin morda večji, kot so danes, bil pa je prvi v združenju, ki je začel jasno in glasno govoriti o tem, da je najbrž nastopil čas, ko pa je potrebno ustanoviti eno, močno združenje občin, saj je njihovo osnovno poslanstvo prav uresničevanje lokalne samouprave v razmerju z državno oblastjo. Po njegovem je namreč nastopil čas, ko so, ne pred mestnimi občinami, temveč pred lokalno samoupravo kot širšim sistemom izzivi, ki to terjajo. Navedeno priča o tem, da je še kako razumel cikličnost in druge zakonitosti družbenega razvoja, da je znal pogledati onkraj lokalnega plota, parcialne interese pa umestiti v okvir splošnega, občega.

Dragi Bojan, že davno si se odločil, da boš svoje poslanstvo živel na ravni javnega, skupnega oz. v polju politike. Politike, ki je skrb za skupno dobro. Pa vendar odhajaš v času, ko nam v naši državi tega polja ne uspe dvigniti iz negativne spirale. Še kako bi potrebovali več posameznikov, ki znajo razumeti politiko, državo, lokalno samoupravo in družbo nasploh na način, kot si nam ti dokazoval.

Ob novici o tvojem slovesu smo v Združenju mestnih občin Slovenije zapisali, da vsi, ki smo imeli privilegij delati s teboj, dobro vemo, da si bil eden tistih, ki je poznal in razumel lokalno samoupravo, hkrati pa, da si tudi sooblikoval njen razvoj na Slovenskem. Na tem mestu danes lahko še dodam, da si za razliko od mnogih, lokalno samoupravo pravzaprav živel, tako prek študija na Fakulteti za upravo, kjer si diplomiral s tega področja, kakor tudi prek delovanja v praksi. Tudi zato je tokratno slovo le začasne narave, saj boš v naših srcih in sicer v vsakdanjem življenju zapisan kot nekdo, ki je uresničeval in uveljavljal interese občanov na lokalni in državni ravni.

Hvala za vse dragi Bojan in počivaj v miru. Vsem skupaj pa želim, da spomin na Bojana ohranimo s pokončno držo v prizadevanju za širše skupno dobro.”

Žalne seje se je udeležil tudi predsednik Državnega zbora Igor Zorčič. O življenju in delu Bojana Kontiča je v imenu MO Velenje spregovorila Andreja Katič, v imenu poslanske skupine Socialnih demokratov pa je spregovoril Samo Bevk. Posnetek žalne seje je dostopen na tej povezavi.

Žalna seja je potekala tudi v Velenju, ki so se jo poleg župana glavnega mesta Zorana Jankovića udeležili še nekateri drugi župani oziroma predstavniki Združenja mestnih občin Slovenije.