Državni zbor je danes, 23. 10. 2020, začel obravnavo predloga Zakona o finančni razbremenitvi občin (ZFRO), ki ga je v sodelovanju z reprezentativnimi združenji občin pripravilo Ministrstvo za javno upravo.

S predlaganim zakonom se zmanjšuje stroške občin, na način, da se nekatere naloge, ki so po naravi v državni pristojnosti, a so bile iz raznoraznih razlogov dane v izvajanje občinam, jasno določi kot naloge države oziroma naloge, ki jih financira država. Zakon vključuje tudi zmanjševanje nekaterih administrativnih postopkov in povečuje nekatere prihodke občin. Predlog zakona je na seji predstavil minister za javno upravo Boštjan Koritnik.

Po besedah ministra predlog zakona zasleduje tri ključne cilje. Prvič, finančno razbremenitev občin. Tako bo država od občin prevzela financiranje obveznega zdravstvenega zavarovanja za brezposelne državljane RS in tujce, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje in jim je po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, priznana pravica do denarne socialne pomoči. Enako bo veljalo tudi za otroke do 18. leta, ki se šolajo in niso zavarovani kot družinski člani. Država bo prevzela tudi financiranje nalog družinskega pomočnika in financiranje nalog mrliško pregledne službe. Drugič, povečali se bodo nekateri prihodki občin. S predlogom zakona se tako na primer zvišuje upravna taksa za izdelavo lokacijske informacije, ki bo odslej plačljiva tudi za notarje, taksa za potrdilo o pogojih za spreminjanje meje parcele pa bo na novo določena. In tretjič, občine želimo administrativno razbremeniti, kar bo posredno vplivalo na zmanjšanje njihovih stroškov. Tako bo na primer sprejemanje programa izobraževanja odraslih potekalo za več let skupaj, ne več nujno vsako leto, predvideva pa se tudi poenostavitev plačevanja prispevkov za določene kategorije zavarovanih oseb.

Po oceni ministrstva bodo imele občine v primeru sprejetja zakona letno več kot 31 milijonov evrov manj stroškov.

6. 10. 2020 je v Ženevi potekal Forum županov, ki ga je organizirala Ekonomska komisija Združenih narodov za Evropo (UNECE). Osrednja tema je bila odpornost mest in krepitev pripravljenosti lokalnih oblasti pri spopadanju s krizami, kot je epidemija koronavirusa, in posledicami podnebnih sprememb. Iz Slovenije sta se visokega dogodka udeležila župan Mestne občine Novo mesto in predsednik ZMOS Gregor Macedoni ter župan Mestne občine Maribor Aleksander Saša Arsenovič.

Na dogodku so sodelovali župani in drugi predstavniki mest iz Evrope, Severne Amerike, Srednje Azije in Kavkaza. Predstavljene so bile izkušnje mest in usmeritve za njihovo delovanje v prihodnje, ki prispeva k doseganju trajnostnih razvojnih ciljev in v tem okviru k trajnostnemu urbanemu razvoju in odpornosti mest na raznorazne krize, tako zdravstvene kot tudi okoljske.

Župan Macedoni je v svojem prispevku k razpravi izpostavil pomen pobud za pametna mesta in skupnosti, ki so ključne za nadaljnji razvoj mest in njihovo preobrazbo, kar velja tudi za manjša urbana središča kot je Novo mesto. Pri razvoju pametnih mest je ključna ne le tehnologija, temveč tudi znanje in vključenost ljudi, da se podatki lahko uporabijo za dobre in trajnostne rešitve. Osrednji vidiki pametnih mest so predvsem razumevanje okolja, prepoznavanje priložnosti za razvoj in hitro odzivanje na spremembe, kar je nedvomno ključno za doseganje večje odpornosti mest in za njihov trajnostni razvoj.

Dogodek je nudil tudi odlično priložnost za mreženje mest in iskanje sinergij za pripravo skupnih projektov. Mesto Maribor je v okviru dogodka s sekretariatom UNECE dogovorilo intenzivnejše sodelovanje v prihodnje ter sodelovanje pri projektu na temo pametnih mest.

Ob zaključku foruma so župani slovesno sprejeli Ženevsko deklaracijo županov (dostopna na tej povezavi), v kateri potrjujejo zavezanost h krepitvi odpornosti mest, zasledovanju podnebnih ciljev, ozelenitvi mest, pospešitvi prehoda na trajnostno energijo, zagotavljanju trajnostne urbane mobilnosti, dostopnih stanovanj, pravičnih in vključujočih mest.

Ob robu dogodka je bila organizirana tudi nogometna tekma med ekipo ambasadorjev in županov, v kateri sta sodelovala tudi slovenska župana. Čeprav so župani izgubili z rezultatom 17:14 je športna plat dogodka toliko bolj povezala udeležence.