Danes, 12. 2. 2021, se je s podelitvijo nagrad zaključil Teden Zlatega kamna. Nagrado zlati kamen 2021, s katero so organizatorji letos v ospredje postavili sodelovanje in soustvarjanje, je za razvojno najnaprednejšo občino prejela Nova Gorica. Mestna občina Nova Gorica na tem področju po oceni strokovnega sveta vsekakor izstopa, saj se ne zaklepa v meje občine, kot so zapisali, temveč se povezuje znotraj občine, regije in čezmejno z Gorico, s katero skupaj tvori urbano območje, ki je prestolnica čezmejne regije in tako tudi izkorišča vire in priložnosti, ki jih ponuja to območje.

Letošnje finalistke za nagrado zlati kamen so bile poleg Nove Gorice še Tržič iz zahodne Slovenije, Grosuplje in Logatec iz osrednje ter jugovzhodne Slovenije, območje od Koroške do Posavja sta zastopali občini Luče in Ravne na Koroškem, iz vzhodne Slovenije pa sta se v finale uvrstili občini iz Slovenskih Goric: Benedikt in Sveta Ana. Strokovni svet zlatega kamna se je osredotočil na elemente, kot so obseg in kakovost sodelovanja z drugimi kraji, vpetost v mednarodne projekte, javno-zasebna partnerstva, transparentnost delovanja in participacija prebivalcev v razvojnih procesih. V izboru je pomembno tudi, da so aktivnosti občine del enotne in holistično zasnovane večdimenzionalne razvojne vizije.

Kot so zapisali organizatorji, se je Novi Gorici težko izogniti, če je rdeča nit izbora sodelovanje: »Verjetno ni kraja v Sloveniji, ki bi tako tesno sodeloval s sosednjo občino onkraj meje kot Nova Gorica. Ob tem skuša to mlado mesto igrati vlogo »mehkega« in modernega regionalnega središča kot ključnega vozlišča v decentraliziranem modelu razvoja. Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje EZTS GO je bilo prvo združenje te vrste pri nas. Od ustanovitve je razvilo močne vsebine – nekatere imajo pionirsko težo tudi v evropskem prostoru. Navzven najbolj vidna je uspešna kandidatura obeh Goric za Evropsko prestolnico kulture 2025. O pomenu geste pove dovolj že to, da je ni spregledal niti italijanski predsednik Sergio Mattarella.« O sodelovanju obeh Goric je župan dr. Klemen Miklavič povedal: »To, da smo izbrali skupno pot z Gorico je izjemnega pomena, saj se o nas ne govori samo v Sloveniji, ampak v celotni Evropi. To je pomembno z vidika investicij, z vidika razvoja gospodarstva, novih delovnih mest, turizma. Izbrali smo pravo razvojno pot.«

Strokovni svet zlatega kamna poudarja, da ko gre za kulturo sodelovanja, Mestna občina Nova Gorica močno izstopa: » To velja tudi navznoter, v mejah občine in regije. Kraj odlikuje dinamičen razvoj. Vrsta projektov, v katere je vključeno mesto, je v zadnjem času prejela vidna priznanja.«

Novogoriški župan ob tem dodaja: »Posebni smo tudi po tem, da naši gospodarski oziroma razvojni projekti niso naravnani samo na danes in jutri, ampak tudi na pojutrišnjem,« ter ob tem izpostavlja projekt Ekscenter in Center zelenih tehnologij, ki združuje podjetja iz regije, ki že delujejo na področju zelenih tehnologij in Univerzo, ki že raziskuje na zelenem področju.

Žurnal24 je 5. 2. 2021 objavil intervju s predsednikom ZMOS Matjažem Rakovcem, ki je govoril o pomenu združenja in načrtih v času njegovega vodenja.

Kako si predstavljate dveletni mandat na čelu združenja, ki zastopa interese enajstih mestnih občin na državni in mednarodni ravni?

Pomembno je poudariti, da v Sloveniji delujejo tri združenja občin, a ZMOS je edino združenje, ki zastopa interese izključno mestnih občin. Dveletni mandat bo tako kot v preteklosti temeljil na odprti komunikaciji med župani mestnih občin in soglasnih odločitvah o najpomembnejših vprašanjih. ZMOS iz leta v leto krepi delovanje, tako na državni kot mednarodni ravni, in ta pozitivni trend bomo skupaj z ostalimi mestnimi občinami ohranili.

Zakaj ste se odločili za kandidaturo?

Interna pravila združenja določajo, da se aktualnega podpredsednika neposredno uvrsti med kandidate za predsednika združenja v naslednjem mandatu. Gre za pravilo oziroma običaj rotacije županov vsake 2 leti na čelu združenja. Mojo kandidaturo je tako v bistvu sprožil novomeški župan Gregor Macedoni, ko me je pred dvema letoma predlagal za podpredsednika. Župani mestnih občin so mi izrazili podporo, za kar sem jim hvaležen.

Doslej ste bili podpredsednik ZMOS. Kako ste seznanjeni s problematiko ostalih mestnih občin? Kje so stične točke z MOK?

Mestne občine se razlikujejo od ostalih občin in imajo nekatere skupne specifične izzive in interese. MOK ima tako številne stične točke z ostalimi mestnimi občinami, naj si gre za podoben obseg in vrsto javnih storitev, ki jih zagotavljamo, vprašanje financiranja mestnih občin na splošno, dobrega sodelovanja pri izvajanju kohezijske politike, kjer je naloga ZMOS, da izbira projekte urbanega razvoja mestnih občin v okviru mehanizma celostnih teritorialnih naložb, itd.

Pomemben vidik združenja je ravno skrb za izmenjavo informacij in medsebojno obveščenost mestnih občin. Zato je ZMOS dobro seznanjen z dogajanjem v vseh 11 mestnih občinah, o poglavitnih težavah je dobro obveščena celotna Skupščina županov. Izjemno učinkovito je bilo na primer usklajevanje županov mestnih občin v zvezi z epidemijo, kjer smo na pogostih videokonferenčnih sejah dorekli enotno izvajanje nekaterih pomembnih ukrepov, seveda ob upoštevanju morebitnih posebnosti posameznega okolja.

Kaj je največji problem mestnih občin?

S finančnega vidika je največji problem razkorak med vedno višjimi stroški, ki jih imajo mestne občine za izvajanje zakonskih nalog, in sredstvi, ki jih dobijo povrnjena glede na sistem financiranja občin. Ta namreč ne upošteva posebne, dejanske in ustavne, vloge mestnih občin, ki predstavljajo regionalna središča in zagotavljajo širši nabor javnih storitev.

Mestne občine so tako v okviru tega sistema financiranja v neugodnem položaju – nudijo širši nabor javnih storitev, prejmejo pa iz leta v leto nesorazmerno manj sredstev, kot nekatere druge občine, ki številnih nalog niti ne opravljajo. Ko namreč pride do povišanja stroškov za opravljanje lokalnih nalog, temu sicer lahko sledi linearno povišanje povprečnine, ki pa ne odraža in ne pokrije dejanskega zvišanja stroškov mestnih občin. Pri tem se ne upošteva dodatnega pritiska na infrastrukturo in storitve zaradi številnih dnevnih migrantov, višjih stroškov investicij v infrastrukturo v urbanih okoljih, ali pa dejstva, da mestne občine zagotavljajo na primer športno in kulturno infrastrukturo, ki jo koristijo tudi številni občani okoliških občin.

Mestne občine pozdravljajo dvig povprečnine v zadnjih dveh letih, a zagovarjajo spremembo sistema financiranja občin na način, da bodo pravično pokriti njihovi stroški, pri čemer s tem nočemo poseči v financiranje ostalih občin.

Kakšna je vaša vizija? Za kaj si boste kot predsednik ZMOS najbolj prizadevali?

Najprej si želim, da bi bila bolje pripoznana posebna vloga mestnih občin, ki izhaja že iz same Ustave. Ta daje mestnim občinam izvirne pristojnosti na področju razvoja mest, kar pa je v praksi in zakonodaji slabo izpeljano. Prizadeval si bom za uresničitev te ustavne določbe oziroma odločbe Ustavnega sodišča iz davnega leta 1996. Takrat je sodišče odločilo, da Ustava zavezuje zakonodajalca, da z zakonom uresniči to ustavno določbo o posebnih izvirnih pristojnostih mestnih občin na področju urbanega razvoja. To bi lahko dosegli z oblikovanjem predloga posebnega zakona o mestnih občinah. S tem pa je seveda povezano tudi izboljšanje položaja mestnih občin v okviru sistema financiranja občin.

Bolj kratkoročni cilji so vezani na ustrezno vključenost mestnih občin v programiranje kohezijske politike. Zasledovali bomo enakomeren razvoj vseh mestnih občin in nadaljevanje izvajanja mehanizma celostnih teritorialnih naložb, kjer bo ZMOS ohranil pristojnost izbiranja projektov, s katerimi mestne občine uresničujemo trajnostne urbane strategije. Spremljali bomo tudi dogajanje na področju mehanizma za okrevanje in odpornost, kjer si prizadevamo, da država nameni več sredstev za lokalni nivo. ZMOS bo nedvomno aktiven tudi v času predsedovanja Slovenije Svetu Evropske unije.

Kako boste združevali obe funkciji?

Menim, da sta funkciji neločljivo povezani, ker je osnovno poslanstvo ZMOS v zastopanju lokalnih interesov, posebej interesov mestnih občin, in vzdrževanje stalnega dialoga z državnimi organi oziroma oblastjo. Tisto, kar je uspešno izvedeno skozi delovanje ZMOS-a, je, kar potrjuje tudi praksa, nujno dobro tudi za članice združenja. Hkrati pa uspešne mestne občine pomenijo močnejše združenje.

SVRK je izdal odločitev o podpori za projekt Mestne občine Kranj “Prenova objekta na Cankarjevi 2”. Iz mehanizma CTN bo mestna občina prejela približno 1,5 milijona EUR evropskih in državnih sredstev, medtem ko je celotna investicija vredna 1,9 milijona EUR.

Mestna občina Kranj bo celovito prenovila in reaktivirala opuščeni objekt na Cankarjevi ulici 2, v katerem je nekoč domovala srednja gradbena šola. S tem bo zmanjšala socialno degradacijo v starem Kranju. Zagotovila bo učinkovito in kakovostno rabo obstoječega urbanega prostora, izboljšala njegovo privlačnost z javnim programom in prispevala k dvigu kakovosti bivanja. V prenovljeni stavbi bosta po novem domovala Glasbena šola Kranj in Javni sklad RS za kulturne dejavnosti Območne izpostave Kranj, prostore pa bodo lahko uporabljali tudi drugi predstavniki kulturne in podobnih dejavnosti. Staro mestno jedro bo tako kulturno oživelo. Glasbena šola bo v prenovljenih prostorih izvajala pouk, vaje, nastope in koncerte. Svoj novi dom bodo dobili baletniki in orkester. Zelo pomembna pridobitev je tudi dostop za invalide, saj do zdaj glasbena šola ni imela možnosti poučevanja te ranljive skupine, ob prenovi pa bo pouku invalidov namenjena učilnica v pritličju in nadstropju, do katere bo dostop z dvigalom. Začetek prenove je predviden v prvi polovici tega leta.

V stavbi tudi dvorana za 60-članski orkester

Prenova nekdanje gradbene šole zajema tako zunanji del objekta, ki je varovan kot kulturna dediščina, kot tudi notranje prostore. Rekonstruirali bodo vse obstoječe fasadne elemente, fasadni omet bo v dogovoru s konservatorjem svetlo barvan. Strešna kritina bo ostala nespremenjena; opečni bobrovec. Nad vhodom bo nov nadstrešek. Celotni objekt bo toplotno izoliran. Notranji tlorisi se bodo spremnili minimalno. Ohranila se bosta stopnišče in železna ograja, ob kateri bodo namestili še stekleno. Prenovili bodo vse etaže s podstrešjem vred, zagotovili statično stabilnost objekta, v celoti zamenjali ostrešje, izvedli jekleno nosilno strešno konstrukcijo, pri čemer bodo ohranili enako konturo strehe. Na podstrešju bodo izvedli šest frčad za dobro osvetljenost prostora. Vgradili bodo dvigalo, omogočalo bo dostop invalidom in gibalno oviranim osebam od pritličja do drugega nadstropja. Zamenjali bodo strojne in električne inštalacije, okna in vrata. V pritličju so predvideni prostori ljubiteljskih kulturnih dejavnosti z dvema učilnicama, pisarne, čajna kuhinja, shramba in sanitarije. Ob hodniku bo učilnica za glasbeno pripravnico za manjše otroke in garderobe. V spodnji medetaži bodo sanitarije za te učence in ob njih priročna delavnica ter dostop do kotlovnice. Po obstoječih stopnicah bo povezava  v prvo medetažo, kjer bodo sanitarije in garderobe za balet. V prvem nadstropju bosta po dve učilnici za balet in za skupinski pouk. Ob hodniku bodo kabinet in garderobe. V drugem nadstropju bosta dve večji učilnici združeni v dvorano za 60-članski orkester (predvsem orkestrski vadbeni prostor in prostor za prireditve). V dvorani bo tudi oder. Ob dvorani bo snemalna soba. Ob hodniku bo še čajna kuhinja, na drugi strani kabinet. Dve obstoječi učilnici bosta preurejeni v učilnici za skupinski pouk. Podstrešje bodo uporabili kot večnamenski prostor za shrambo glasbil, namenjen bo posebnim vadbam, učenju tolkal in občasnim dogodkom.

Župan Mestne občine Kranj in novi predsednik ZMOS Matjaž Rakovec je o izdani odločitvi o podpori povedal: »Odlična novica za Kranj! Ta dokument nam daje zeleno luč za začetek težko pričakovane prenove. Stari Kranj se vse bolj prebuja, pri tem pa seveda ohranjamo kulturno dediščino. Zelo me veseli tudi to, da bo v stavbi urejen dostop za invalide, ki so pomemben del skupnosti, v kateri prebivamo.«