Obveščamo vas, da je v pripravi 17. Kongres športa za vse
V kolikor vas udeležba na kongresu zanima, vas vabimo, da si dogodek shranite v vaš koledar.
Več informacij o kongresu bomo objavili v prihodnjih mesecih. Do takrat pa vas vabimo, da si ogledate, kako so se imeli na Kongresu v preteklih letih.
26. 6. 2023 je v Ljubljani potekala novinarska konferenca, na kateri so predstavniki ZMOS, SOS in Zbornice komunalnega gospodarstva predstavili svoj pogled na predlog Zakona o gospodarskih javnih službah varstva okolja (ZGJSVO), ki ga je Ministrstvo za naravne vire in prostor (MNVP) v mesecu maju posredovalo v ponovno javno obravnavo. Skupno stališče predstavnikov občin in komunalnega gospodarstva je, da predlog zakona ni primeren za nadaljnjo obravnavo, saj ne temelji na analizi stanja na področju izvajanja GJS in ruši sicer dobro delujoč sistem njihovega izvajanja.
Predlog ZGJSVO je bil prvič poslan v javno obravnavo marca 2022, a nova verzija predloga je praktično nespremenjena, številne strokovno utemeljene pripombe združenj občin in zbornice pa niso bile upoštevane. Predlog predvideva združitev in ustanovitev novih komunalnih podjetij ter spreminjanje že obstoječih oz. sklepanje novih koncesijskih pogodb, ukinjajo se režijski obrati, kar je problematično predvsem za manjše občine.
ZMOS vztrajno opozarja na ustavnopravno problematičnost predloga ZGJSVO. Pripravljavec predpisa je oskrbo prebivalstva s pitno vodo opredelil kot preneseno nalogo države na občine, medtem ko 70.a člen Ustave izrecno določa, da gre za izvirno pristojnost lokalne samouprave. Kot je na novinarski konferenci izjavil sekretar ZMOS dr. Miloš Senčur se je “Na ta način zakonodajalec očitno odločil za čisto podržavljenje doslej povsem lokalne javne službe in s tem posledično krši tudi 70a. člen ustave ter deluje v nasprotju z odločitvijo ustavnega sodišča, ki je v zadnjih dveh oz. treh letih že najmanj trikrat jasno povedalo, da gre v tem primeru za izvirno nalogo občine.”
Celotno izjavo za javnost lahko preberete tukaj. Prispevek RTV SLO na to temo pa si lahko ogledate tukaj.
20. 6. 2023 je v Grand hotelu Union v Ljubljani potekalo delovno srečanje mestnih občin in ministrstev, vključenih v izvajanje mehanizma celostnih teritorialnih naložb (CTN). Razprava je potekala o vsebinskih izhodiščih, ki bodo podrobneje opredeljevala pogoje za izvajanje projektov CTN.
Uvodoma je udeležence nagovoril minister za kohezijo in regionalni razvoj dr. Aleksander Jevšek. Izpostavil je, da je bilo izvajanje mehanizma CTN v obdobju 2014-2020 prepoznano kot primer dobre prakse na evropski ravni. Tudi zato bo za izvajanje CTN v obdobju 2021-2027 namenjenih več sredstev, skupno 178 milijonov evrov. Izpostavil je prizadevanja EU in držav za poenostavitve pri izvajanju evropske kohezijske politike. Poudaril je, da je potrebno prisluhniti potrebam mest in da je potrebno pri določanju podrobnih pogojev izvajanja projektov omogočiti dovolj fleksibilnosti, kar pripomore k uspešnemu črpanju sredstev.
Lenka Kavčič, državna sekretarka na Ministrstvu za naravne vire in prostor (MNVP) je izpostavila pomen trajnostnega razvoja mest ob vse večji urbanizaciji, ki se dogaja na globalni ravni. Pri tem je dodala, da imajo bistveno vlogo pri celovitem razvoju mest občinski prostorski akti. Klemen Košir, direktor Urada za spodbujanje zelenega prehoda na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo (MOPE), je ukrepe za urbani razvoj opredelil predvsem s prizadevanji za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov.
Predsednica Strokovne komisije ZMOS za izvedbo CTN, mag. Saša Heath-Drugovič, je predstavila dosežke izvajanja mehanizma v obdobju 2014-2020. Do sedaj je bilo potrjenih 88 projektov, delež sofinanciranja iz CTN dosega 139 milijonov evrov, še enkrat toliko sredstev pa so zagotovile mestne občine, saj je skupna investicijska vrednost potrjenih projektov 275 milijonov evrov. S temi projekti se je revitaliziralo približno 50 hektarjev degradiranih urbanih območij, zagotovilo preko 300 novih najemnih stanovanj, urejenih je bilo veliko število kilometrov kolesarske infrastrukture itd. Izpostavila je, da je mehanizem namenjen prebojnim in celovitim projektom, s katerimi se uresničujejo trajnostne urbane strategije.
Sledila je razprava med predstavniki mestnih občin in predstavniki MNVP ter MOPE o osnutkih vsebinskih izhodišč. Mehanizem CTN se bo izvajal v treh specifičnih ciljih (SC) Programa evropske kohezijske politike za obdobje 2021-2027 (PEKP), in sicer v SC 2.7 za zeleno infrastrukturo v mestih (MNVP), SC 2.8 za trajnostno urbano mobilnost (MOPE) in v SC 5.1 za učinkovito rabo prostora oziroma urbano prenovo (MNVP).
Po izmenjavi mnenj glede upravičenih vsebin in stroškov ter robnih pogojev je bilo dogovorjeno nadaljevanje usklajevanja s ciljem, da se zagotovi skladnost investicij na način, da bodo te odražale potrebe mest in bile skladne z namenom PEKP, hkrati pa da bo omogočeno učinkovito črpanje sredstev.
14. 6. 2023 je v Ljubljani potekal posvet na temo vloge občin pri pripravi in izvajanju Celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN).
Združenje mestnih občin Slovenije je ob podpori Konvencije županov za podnebne spremembe in energijo in v sodelovanju z Ministrstvom za okolje, podnebje in energijo (MOPE) organiziralo dogodek na temo predstavitve Celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN) in vloge občin.
NEPN predstavlja enega pomembnejših korakov k implementiranju ukrepov in doseganju ciljev podnebne nevtralnosti, ki se v praksi najbolj vidno izvajajo na lokalni ravni. Lokalne skupnosti so ključni akter pri izvajanju NEPN ter širše pri prehodu Slovenije v podnebno nevtralnost. Ključna vprašanja, ki so bila na posvetu izpostavljena so bila, kako bo NEPN prispeval k zmanjšanju odvisnosti od fosilnih goriv, bolj trajnostnim rešitvam v prometu, gospodinjstvih in industriji, ter na katerih področjih je vloga lokalnih skupnosti najbolj v ospredju.
Posvet je otvoril podžupan Mestne občine Ljubljana, g. Boštjan Koritnik, ki je pozdravil navzoče in izpostavil vlogo mest pri doseganju podnebne nevtralnosti.
Vršilec dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za podnebne politike na MOPE, g. Andrej Gnezda, je podnebno nevtralnost označil za skupno misijo, v kateri morajo sodelovati vsi, vključno z mesti, ki so pri tem pomemben deležnik. Med področji iz NEPN, ki so za občine najbolj relevantni, je izpostavil obnovljive vire energije, trajnostno mobilnost in JPP, energetska učinkovitost stavb in razogljičenje daljinskih sistemov ogrevanja. Ukrepe za doseganje tega cilja, vključno z ukrepi iz NEPN, terjajo veliko sredstev, a so hkrati priložnosti, da bodo mesta nudila boljšo kakovost življenja. Država usmerja vse več sredstev v podnebno nevtralnost in se bo trudila podpirati, tudi finančno, mesta na tem področju.
Predstavnik Konvencije županov za podnebne spremembe in energijo, g. Pedro Bizarro, je predstavil zgodovino in delovanje konvencije, ki združuje že preko 11.000 mest in regij. V zvezi z NEPN je izpostavil obveznost držav članic, da vodijo večnivojski podnebni in energetski dialog, kar nujno vključuje tudi mesta in občine. Pri tem bo Konvencija županov še naprej nudila podporo lokalnim oblastem za učinkovito sodelovanje z državnimi organi pri pripravi posodobitve NEPN.
V prvem delu je bil dogodek namenjen seznanitvi s celotnim procesom priprave NEPN. Predstavniki MOPE in konzorcija, so predstavili sam proces priprave in sprejemanja NEPN ter vsebino načrta, ki vsebuje pet razsežnosti (razogljičenje, energetska učinkovitost, energetska varnost, vzpostavitev notranjega trga energije ter raziskave, inovacije in konkurenčnost).
Danijel Crnčec iz MOPE je izrazil željo po bolj aktivnem in širokem sodelovanju občin v procesu posodobitve NEPN. Čeprav mora država prvi osnutek posodobitve NEPN posredovati do konca junija, se bo poglavje o politikah in ukrepih, kjer so pomembni konkretni predlogi občin, pripravljalo čez poletje. Zato je čas ravno pravšnji, da občine sporočijo čim več predlogov.
Pripravljavci NEPN-a so povedali, da ima Slovenija kot najpomembnejše cilje zmanjšati emisije TGP na vseh področjih za 27% napram letu 2005, doseči vsaj 30–35 odstotni delež OVE v končni rabi energije do leta 2030, ne več kot 52 TWh končne rabe energije do leta 2030, dosegati prihranke energije pri končnih odjemalcih, nadaljevati s spodbujanjem naložb energetske prenove stavb, spodbujati nove energetske tehnologije, zagotavljati zanesljivo in konkurenčno oskrbo z energijo, kot npr. 85% oskrbo z električno energijo iz proizvodnih naprav v Sloveniji do leta 2030 in 100% do leta 2040, zmanjšati energetsko revščino za slabe 3% in povečati vlaganja v raziskave in razvoj v višini najmanj 3 % BDP do leta 2030 (od tega 1 % BDP javnih sredstev). Predstavniki MOPE so izpostavili, da je za dosego EU ciljev absolutno potrebno zmanjšati porabo energije v sektorju prometa, pospešeno uvajati rabo sončne in vetrne energije, zagotoviti diverzifikacijo virov in dobavnih poti ter razogljičiti oskrbo z zemeljskim plinom.
Predstavljeni so bili tudi predlogi regulativnih sprememb ter zakonodaja, tako na evropski kot nacionalni ravni, ki vpliva na izvajanje NEPN in ukrepe občin. Med drugim je bilo govora o celostnem prometnem načrtovanju, o vlogi lokalnih energetskih konceptov, o direktivi o kakovosti zunanjega zraka ter predlogu Zakona o energetski politiki.
Predstavnik ZMOS-a, Izidor Jerala, je uvodoma poudaril, da bodo mestne in druge občine verjetno izvajale pomemben delež ukrepov iz NEPN, saj že v splošnem izvajajo med 40 in 50 % javnih investicij. Zato je vključujoča priprava posodobitve NEPN pomembna. Ukrepi, ki jih vključuje NEPN, pomenijo velik finančni zalogaj za lokalne skupnosti, zato je ključnega pomena, da se vnaprej jasno definira finančne vire, ki bodo na voljo mestom, da lahko ta ustrezno načrtujejo izvedbo projektov.
Predstavitvam je sledila razprava in izmenjava stališč med pripravljavci NEPN-a in prisotnimi s skupnim zaključkom, da je področje energetike in podnebnih sprememb zelo kompleksno, izpostavljeno mnogim dejavnikom in da je potrebno nadaljevati komunikacijo med državo in mestnimi občinam ter drugimi akterji za uspešno dosego EU ciljev oziroma podnebne nevtralnosti. Ob zaključku dogodka je bilo dogovorjeno, da ZMOS spodbudi mestne občine k udeležbi pri pripravi posodobitve tretjega poglavja NEPN, ki določa politike in ukrepe.
Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport je objavilo javni razpis za izbor sofinanciranja investicij v obnovo večnamenskih športnih dvoran ali telovadnic in posodobitve ali vzpostavitve novih zunanjih športnih površin v letu 2023. Višina razpoložljivih sredstev znaša 10,8 mio EUR.
Predmet javnega razpisa
Predmet javnega razpisa je sofinanciranje investicij v obnovo večnamenskih športnih dvoran ali telovadnic in posodobitve ali vzpostavitve novih zunanjih športnih površin.
MGTŠ bo sofinanciralo investicije občin, ki sodijo v enega izmed sklopov javnega razpisa
Prijavitelji
Na javni razpis za sofinanciranje Sklopa 1 v letu 2023 se lahko prijavijo občine, ki so lastnice športnih objektov, s katerim se prijavljajo na javni razpis. Mestne občine lahko na ta sklop prijavijo dva projekta. S prvim projektom se prijavijo prioritetno, z drugim pa lahko kandidirajo za sredstva sofinanciranja zgolj v primeru ostankov sredstev.
Na javni razpis za sofinanciranje Sklopa 2 v letu 2023 se lahko prijavijo občine, ki imajo v lasti zemljišča, ki bodo predmet trajnostne ureditve ali posodobitve zunanjih športnih površin.
Skupna razpoložljiva višina sredstev
Višina sredstev, ki jih je ministrstvo namenilo za sofinanciranje investicij v letu 2023, je 10.864.414 evrov.
Rok za prijavo na razpis je 3. 7. 2023. Razpisna dokumentacija je na voljo na tej povezavi.
Evropska pobuda za mesta (EUI) je objavila drugi razpis za inovativne projekte, rok za prijavo je 5. oktober 2023.
Gre za razpis v velikosti 120 milijonov evrov iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. To je priložnost za mesta ali povezave mest z vsaj 50.000 prebivalci, da preizkusijo svoje drzne rešitve in jih delijo z drugimi mesti. Mesta lahko pridobijo do 5 milijonov EUR sofinanciranja za projekt, ki lahko traja največ 3,5 let.
Predlagani projekti morajo naslavljati eno od teh treh tem:
Zainteresirana mesta se lahko udeležijo seminarjev za prijavitelje, eden od njih bo v Ljubljani, 6. julija 2023. Organiziranih bo tudi več spletnih srečanj in možnost svetovanja ena-na-ena po predhodnem dogovoru. Več o razpisu tukaj.
Poleg tega bo EUI 4. in 5. julija 2023 v Ljubljani izvedla seminar za krepitev zmogljivosti »Podpora celostnim pristopom k trajnostnemu urbanemu razvoju«.
Skozi študije primera boste lahko razpravljali o inovativnih praksah in pristopih ter se dotaknili ključnih načel trajnostnega urbanega razvoja, kot so: celoviti pristop, lokalno prilagojen razvoj, participacija, večnivojsko upravljanje in medsektorski razvoj. Teme delavnic bodo ozelenjevanje mest, digitalni prehod, trajnostni turizem in podnebna nevtralnost. Predstavljenih bo šest tujih primerov dobre prakse. Drugi dan seminarja bodo potekali študijski obiski aktualnih projektov na te teme v Ljubljani.
Dogodek je namenjen občinskim upravam, organom upravljanja in deležnikom iz lokalnih organizacij. Več o dogodku tukaj. Prijave zbirajo do 20. junija 2023.
