Po uspešno izpeljanem spomladanskem izzivu, v katerega se je vključilo več kot 1200 kolesarjev, se bo izziv “Polni zagona kolesarimo v službo” ponovil tudi jeseni. Izziv bo potekal od 28. avgusta do 6. oktobra.

Več kot 50 odstotkov Slovencev svoje vožnje z avtomobilom opravi na razdalji, krajši od dveh kilometrov. Pobuda “Polni zagona kolesarimo v službo” je izziv za posameznike, ki želijo spremeniti vsakodnevne potovalne navade, se zagnati v nov dan z manj stresa in več energije in obenem bolj učinkovito naslavljati izzive v delovnem okolju.

Šesttedenski izziv je priložnost za spremembo navad in prispevek k bolj trajnostni mobilnosti. Namen izziva je do 6. oktobra zamenjati avto s kolesom. S tem dejanjem se lahko posameznik pridruži družbeno odgovornemu gibanju, ki si prizadeva za boljše zdravje posameznikov in ohranjanje okolja za prihodnje generacije.

V sklopu akcije bodo organizirane tudi številne brezplačne popravljalnice koles po vsej Sloveniji, kjer bo kolo pregledano in pripravljeno za vožnjo.

Akcija »Polni zagona kolesarimo v službo« je namenjena tudi podjetjem, da spodbudijo svoje zaposlene k trajnostnemu prihodu v službo in občinam, ki na tak način lahko spodbujajo k zmanjšanju izpustov CO2 ter k izboljšanju zdravja in počutja občanov.

Vsi, ki se želijo pridružiti izzivu, si lahko na spletni strani polnizagona.si ustvarijo uporabniški profil in beležijo prekolesarjene kilometre. Možnost imajo sodelovati tudi v tedenskih izzivih, s katerimi se uvrstijo v žreb za tedenske in glavne nagrade.

Polni zagona kolesarimo v službo je nacionalna pobuda Ministrstva za okolje, podnebje in energijo, IPoP – Inštituta za politike prostora in Urbanističnega inštituta Republike Slovenije. Pobudi se je pridružilo tudi veleposlaništvo Kraljevine Nizozemske v Ljubljani, ki bo projekt  podprlo z glavnimi nagradami za sodelujoče.

Več informacij najdete na njihovi spletni strani www.polnizagona.si.

Prizadeti v naravnih nesrečah v juliju in avgustu lahko zaprosijo za denarno pomoč oziroma humanitarno pomoč. Rok je 28. 8. 2023.

1. Neurja z dolgotrajnimi nalivi, močnim vetrom, točo in hudourniki v času od 12. julija do 2. avgusta 2023

V duhu medsebojne podpore je Vlada Republike Slovenije, dne 3. avgusta 2023, sprejela odločitev o dodelitvi sredstev za sofinanciranje nabave najnujnejših sredstev ter za izvedbo najnujnejših sanacijskih del na stanovanjskih objektih, ki so bili v tem obdobju prizadeti.

S tem je vlada določila posebna sredstva za pomoč, ki jih prejmejo: Rdeči križ Slovenije 500.000,00 evrov, Slovenski Karitas 500.000,00 evrov ter Evangeličanska humanitarna organizacija Podpornica 100.000,00 evrov.

Višina sredstev za posameznega prosilca je omejena glede na škodno stopnjo, ki je nastala na njihovih stanovanjskih objektih:

Stopnja 1: V primeru popolnoma uničenih stanovanj ali hiš, kjer ste lastnik ali solastnik, je višina sredstev od 8.000 do 15.000 evrov.

Stopnja 2: Za poškodovane strehe, ostrešja in prizadete stanovanjske prostore (pohištvo, bela tehnika, inštalacije, talne obloge itd.) bo višina sredstev znašala od 2.000 do 8.000 evrov.

Stopnja 3: Za sanacijo zalitih kletnih prostorov, poškodovane infrastrukture (peči, grelci, vodovod, uničena kurjava itd.) ter fasade, oken in vrat, je na voljo pomoč v višini od 1.000 do 2.000 evrov.

Stopnja 4: V primeru delno odkritih streh, uničenih zalog hrane ali kurjave ter poškodovanih sten in tal, je višina sredstev od 500 do 1.000 evrov.

Vsi oškodvanci naj svoje vloge za pomoč oddajo na pristojno občino, lokalno izpostavo Karitas, Rdečega križa in EHO Podpornice najkasneje do 28. avgusta 2023. Vlogo lahko oddate osebno ali po pošti. Vsak posamezen upravičenec bo prejel pomoč na podlagi sklepa ene od omenjenih humanitarnih organizacij, pri čemer se upoštevajo tudi že prejeta sredstva iz naslova dobrodelnih organizacij.

Višina dodeljenih sredstev ne sme presegati vrednosti ocenjene škode, v kolikor je ta znana. V primeru, da bo vsota višine odobrenih sredstev presegala razpoložljiv znesek javnih sredstev iz vladnega sklepa, bo dodelitev sredstev ustrezno prilagojena. Prav tako pa se bo v primeru neuporabljenih javnih sredstev povečala odobrena višina pomoči za prvo in drugo škodno stopnjo.

Vloga za dodelitev prve humanitarne pomoči za neurja med 12. 7. in 2. 8. 2023 je objavljena tukaj.

2. Poplave v času od 3. do 5. avgusta

Vlada Republike Slovenije je dne 5. avgusta 2023 v duhu sočutja in solidarnosti sprejela pomembno odločitev glede prizadetih v nedavnih poplavah. V skladu s tem, je bilo Rdečemu križu Slovenije in Slovenskemu Karitasu dodeljenih po 5.000.000,00 evrov sredstev, s čimer se bo omogočila učinkovita in hitra oskrba z osnovnimi življenjskimi potrebščinami tistim, ki so bili najbolj prizadeti v poplavah 3., 4. in 5. avgusta 2023.

Ta humanitarna pomoč predstavlja prvi korak k takojšnjemu olajšanju bremena, ki ga je prinesla nepričakovana naravna nesreča. Dodeljena sredstva bodo namenjena neposredno prizadetim prebivalcem, z upoštevanjem različnih stopenj škode na njihovih domovih. Skladno s tem bodo sredstva dodeljevali Rdeči križ Slovenije in Slovenska Karitas. Višina pomoči bo odvisna od škode, ki je nastala na stanovanjskih objektih, v katerih ljudje dejansko živijo:

Stopnja 1: Za trajno uničene hiše ali stanovanja, ki so praktično neobnovljiva, in zahtevajo nadomestno bivališče, bo višina pomoči znašala 3.000,00 evrov.

Stopnja 2: V primeru poplavljenih stanovanjskih etaž bo višina pomoči znašala 1.500,00 evrov.

Stopnja 3: Za poplavljene kletne prostore pa bo višina pomoči znašala 500,00 evrov.

Prosilci za pomoč morajo izpolniti vlogo in jo oddati najkasneje do 28. avgusta 2023. Vlogo lahko oddate osebno ali po pošti na lokalni Rdeči križ ali Karitas ali občino, kjer so utrpeli škodo.

Vsakemu posameznemu prosilcu bo dodeljen znesek v skladu s prvim nujnim ukrepom za zagotovitev osnovnih življenjskih potrebščin. Po odobritvi vloge bo prejemniku izdan sklep s strani ene izmed organizacij, Slovenskega Karitasa ali Rdečega križa Slovenije.

Če se bo izkazalo, da višina odobrenih sredstev presega razpoložljiv znesek javnih sredstev iz vladnega sklepa, bodo v okviru transparentnosti in odgovornosti prizadevanja vlade usmerjena k zagotavljanju dodatnih sredstev. V primeru, da bodo namenska javna sredstva na podlagi ocene vlog ostala neporabljena, se bo odobrena višina pomoči sorazmerno povečala za prvo in drugo škodno stopnjo.

Vloga za dodelitev prve humanitarne pomoči za poplave med 3. in 5. 8. 2023 je objavljena tukaj.

16. 8. 2023 je potekal drugi sestanek predstavnikov občin in predsednika vlade na temo odprave posledic naravnih nesreč. Podatki o neposredni škodi za pripravo predhodnega programa odprave posledic se bodo zbirali do 1. 9. 2023.

Sestanka sta se kot predstavnika ZMOS udeležila župan Mestne občine Slovenj Gradec Tilen Klugler in sekretar združenja dr. Miloš Senčur. Razprava je potekala o dosedanjih intervencijskih ukrepih in o načrtovanju sanacije prizadetih območij.

Minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan je napovedal vzpostavitev tehničnih pisarn na terenu, ki bodo podpirale občine, občane in podjetja pri izvedbi ukrepov za odpravo posledic oziroma pri obnovi prizadetih objektov. Udeleženci so se seznanili z dogovorom, da se bodo za pripravo predhodne ocene škode oziroma predhodnega programa odprave posledic uporabili podatki o škodi, ki bodo na voljo do 1. 9. 2023. Na podlagi te ocene bo država občinam zagotovila 40 % predplačila potrebnih sredstev, kot je določeno v nedavno sprejeti noveli Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč.

Država bo zagotovila tudi sredstva za stroške intervencijskih ukrepov, na vladi se pripravlja interventni zakon. Pri tem je župan Tilen Klugler izpostavil, da so imele občine zelo različne stroške pri reševanju poplavljenih območij. V Slovenj Gradcu so, denimo, aktivirali zračni most in svoje letališče ter dostavljali hrano s helikopterji v zgornjo Mežiško dolino. Zato je pomembno, da bo zakon, ki bo opredelil intervencijske stroške, vse stroške tudi dejansko povzel.

Najavo predsednika vlade, po kateri bo treba interventno zagotoviti nadomestna zemljišča za nadomestno gradnjo, je označil za smelo. Opozoril je, da z rednimi postopki iz prostorske zakonodaje ne bo mogoče v kratkem rešiti ljudi, ki bivajo pri sorodnikih ali v drugih začasnih nastanitvah. Občine so pripravljene pomagati, podan je bil predlog, da se prednostno izkoristi možnosti tam, kjer že imajo gradbena dovoljenja za gradnjo večstanovanjskih objektov, na primer tudi pri projektih republiškega stanovanjskega sklada. Klugler je poudaril tudi, da bo v naslednjih proračunih treba več sredstev nameniti za preventivo, saj se podoben dogodek lahko ponovi že jeseni.