maj 2024 – Združenje mestnih občin Slovenije

23. 5. 2024 je v Kopru potekal jubilejni X. Urbani forum na temo razvoja športa in rekreacije za razvoj mest.

Posnetek X. Urbanega foruma si lahko ogledate spodaj, vse predstavitve pa so objavljene na tej povezavi.

Forum so soorganizirali Ministrstvo za naravne vire in prostor (MNVP), Združenje mestnih občin Slovenije (ZMOS) in GFS Inštituta, spremljalo ga je preko 80 udeležencev v živo in 60 preko spleta. Udeležence so uvodoma pozdravili župan Mestne občine Koper Aleš Bržan kot gostitelj, predsednik ZMOS in župan Mestne občine Velenje Peter Dermol in generalna direktorica Direktorata za prostor in graditev na Ministrstvu za naravne vire in prostor (MNVP) dr. Nataša Bratina.

Urbani forum je ponudil vpogled v številne dobre prakse iz Slovenije in tujine na temo športne in rekreacijske infrastrukture ter njunega vpliva na trajnostni urbani razvoj. Tako je avstrijski arhitekt Peter Lorenz iz Lorenz ateljeja predstavil avtorski projekt Ilirija bazen v Ljubljani in poudaril pomen integracije športnih in kulturnih objektov v urbano življenje z gostejšo in mešano rabo prostora v mestih, kar preprečuje izolacijo in neizkoriščenost zemljišč.

Mag. Saša Heath-Drugovič je izpostavila, da vse trajnostne urbane strategije mestnih občin opredeljujejo pomen športa in rekreacije. Z evropskimi in državnimi sredstvi iz mehanizma celostnih teritorialnih naložb (CTN) je bilo v obdobju 2014-2020 podprtih 44 projektov športne in rekreacijske infrastrukture, v novi finančni perspektivi 2021-2027 pa je ZMOS kot posredniško telo za izbor operacij CTN po prvih objavljenih povabilih k oddaji vlog za projekte že izbral novih 21 projektov.

Svoj prispevek s primeri dobrih praks, predlogi oz. projekti so predstavili tudi predavateljica s Fakultete za šport doc. dr. Marta Bon, doc. dr. Boro Štrumbelj, dr. Igor Bizjak z Urbanističnega inštituta Republike Slovenije in krajinska arhitektka Jana Kozamernik iz Landstudio 015, ki je predstavila prvonagrajeno natečajno rešitev za izbiro najprimernejše rešitve ureditve priobalnega pasu med Koprom in Izolo. Sodelovali so tudi Uroš Mohorič iz Olimpijskega komiteja Slovenije, mag. Stanko Glažar, podpredsednik Nogometne zveze Slovenije in direktor Javnega zavoda za šport Mestne občine Koper Duško Madžarovič. Sklop predstavitev sta zaključila Zdenka Kavčič iz Društva Šola zdravja Obala in Edi Zugan iz start-up podjetja ALL IN Health & Performance.

Dogodek se je zaključil z okroglo mizo, na kateri so sodelovali dr. Nataša Bratina (MNVP), državni sekretar mag. Dejan Židan (Ministrstvo za gospodarstvo, šport in turizem), Blaž Golob iz GFS Inštituta in predstavniki mestnih občin: župan Mestne občine Velenje Peter Dermol, župan Mestne občine Novo mesto mag. Gregor Macedoni, župan Mestne občine Slovenj Gradec Tilen Klugler, podžupanja Mestne občine Koper Jasna Softič, podžupan Mestne občine Maribor dr. Samo Peter Medved, podžupan Mestne občine Celje Samo Seničar ter Bojan Veselinovič iz Mestne občine Kranj in Erik Lasič iz Mestne občine Nova Gorica. Razprava je ponudila vpogled v izvedene projekte in projekte v nastajanju ter predstavila izzive, s katerimi se srečujejo mestne občine ter načine, kako jih, zlasti z medsebojnim sodelovanjem ter tudi ob podpori države, nasloviti.

Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport napoveduje javno obravnavo predloga novega Zakona o gostinstvu s 14. 5. 2024. Predlog zakona za mestne in druge občine prinaša pomembne spremembe in nove pristojnosti za bolj aktivno upravljanje turizma.

Začetek javne obravnave ZGos

Predlog novega Zakona o gostinstvu je bil 14. 5. 2024 objavljen na eDemokraciji. Mestne občine lahko pripombe posredujejo na ZMOS do 10. 6. 2024.

Zakon ureja kratkotrajno oddajanje stanovanj v najem, definira nove vrste nastanitvenih obratov, ureja kategorizacijo višjih kakovostnih kategorij, uvaja spremembe obratovalnega časa, ureja tudi gostinstvo v premičnih gostinskih ter drugih prostorih ter vsebuje ukrepe, namenjene promociji Slovenije kot trajnostne destinacije.

Kratkotrajni najemi stanovanj s strani turistov bodo po zakonu omejeni na 30 dni, pri tem pa bodo občine lahko s splošnim aktom dovolile tudi daljše obdobje dovoljenega trajanja oddajanja stanovanj. Omejitve ne veljajo za stanovanja oziroma prostore z namembnostjo poslovnih prostorov. Predlog zakona bo tako uvedel novo vrsto gostinskega nastanitvenega obrata – apartma. V večstanovanjskih stavbah je predvideno znižanje deleža soglasij etažnih lastnikov za kratkotrajno oddajanje in sicer s 100 na 75 %, ob obveznem soglasju občine.

Na področju obratovalnega časa se odpravlja prijava rednega obratovalnega časa občini. Gostinski obrati bodo lahko tako obratovali v skladu z lastnim urnikom oziroma svojimi poslovnimi interesi, in sicer med 6. in 2. uro, na stanovanjskih območjih pa med 6. in 22. uro. Občina bo lahko s splošnim aktom določila območje, kjer bo veljal podaljšani redni obratovalni čas, največ do 2. ure. Še vedno pa se ohranja možnost izdaje soglasja občine za podaljšano obratovanje.

Zaradi nejasnosti obstoječe ureditve opravljanja gostinstva zunaj gostinskega obrata, v premičnih objektih, kot so na primer stojnica, prikolica, prireditveni šotor, tovornjak s hrano in podobno ter nelojalne konkurence prehrambnim gostinskim obratom zakon jasno določa, da se prehrambna dejavnost zaradi izboljšanja gostinske ponudbe lahko opravlja v premičnih objektih izven javnih prireditev, če občina sprejme akt, s katerim opredeli dovoljena območja ter dovoljeno obdobje in dneve znotraj tega obdobja. Pravila obratovalnega časa prehrambnih gostinskih objektih veljajo tudi za obratovanje v premičnih objektih, izvajanje nadzora nad opravljanjem dejavnosti bo v pristojnosti občinskih inšpekcij.

Glede nejasnosti obstoječe ureditve opravljanja sobodajalstva v »drugih prostorih« – gre med drugim za primere »turizma v zidanicah« – ki se izvaja na območju, kjer po navadi pridobitev ustreznega uporabnega dovoljenja za stanovanjsko rabo ali nastanitveno dejavnost ni mogoča, zakon predvideva, da lahko občine s splošnim aktom določijo prostore za drug namen, ki jih prepoznajo kot pomembne za obogatitev turistične ponudbe občine oziroma destinacije s stališča trajnosti, avtentičnosti in inovativnosti ter za celovit razvoj občine. S splošnim aktom lahko določijo območja, časovno obdobje in druge pogoje za izdajo soglasja za opravljanje nastanitvene dejavnosti v prostorih za drug namen. Soglasje pa lahko izdajo za največ tri leta.

Javna obravnava bo po napovedi ministrstva trajala do 17. 6. 2024.

Predstavitve z X. Urbanega foruma

Jutri se prične javna obravnava novega Zakona o gostinstvu

Začetek javne obravnave ZGos