Novela Zakona o splošnem upravnem postopku

Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o splošnem upravnem postopku vključuje obsežnejše novosti, med drugim:

• Komunikacija s strankami
  • Določa se nižja raven elektronskega podpisa za občevanje z organom.
  • Določa se možnost podpisa stranke na podpisno tablico, ko se vloga vloži pri organu.
  • Glede časa oddaje vlog se izenačuje status pošte, poslane priporočeno, in navadne, v kolikor je datum oddaje pošiljke razviden na pošiljki.
  • Omogoča se vlaganje vlog v tujem jeziku, če vložitev v uradnem jeziku zaradi realne možnosti obravnavanja ni potrebna, ker uradna oseba obvlada tuj jezik – gre za izjemo in ne pravno upravičenje stranke, da vlogo vloži v tujem jeziku (odpadejo pozivi k oddaji vloge v uradnem jeziku, če je uradniku vloga razumljiva). Organ še naprej s stranko posluje v uradnem jeziku (zapisnik, odločba, sklep itd.). Ko uradna oseba obvlada tuji jezik, ne bo več zahtevana prisotnost tolmača.
  • Vložitev vloge zaradi nevednosti ali očitne pomote pri nepristojnem organu je po predlogu zakona razlog, da se vloga obravnava kot pravočasna, brez odločanja o vrnitvi v prejšnje stanje.
• Zapisnik
  • Pri obveznosti pisanja zapisnika se spreminjajo pravila, ki določajo pisanje zapisnika o vseh izjavah strank in drugih udeležencev tako, da se obveznost tovrstnega evidentiranja ohranja le za pomembne izjave, ki vplivajo na odločitev v zadevi, ostale izjave se evidentirajo v obliki uradnega zaznamka.
  • Obveznosti pisanja zapisnika se poenostavljajo pri načinu pisanja, opušča se dolžnost, da se izjave v zapisnik pišejo dobesedno, kot so izrečene.
  • Spremeni se obveznost uradnih oseb, da ob zaključku postopka vsakokrat preberejo zapisnik – uradna oseba bo omogočila udeležencem, da sami preberejo zapisnik ali pa izrecno zahtevajo, da ga prebere uradna oseba.
  • Uvaja se podpisovanje zapisnika le s strani uradne osebe (po vzoru pravdnega postopka, podpis strank že sedaj ne vpliva na veljavnost zapisnika kot javne listine).
  • Omogoča se snemanje (zvočno ali zvočno-slikovno) naroka oziroma zapisnika. Zvočno snemanje ne nadomešča zapisnika, ampak pomeni le začasno evidentiranje dejanja in izjav, saj se na tem temelju sestavi zapisnik in pošlje v potrditev strankam.
• Vročanje
  • Uvaja se obvezno elektronsko vročanje za »poslovne subjekte« (naslovniki, ki niso fizične osebe – tudi občinam), ne glede na njihovo dejansko ali fiktivno soglasje.
    • Začetek izvajanje po vzpostavitvi pogojev za povezavo informacijskih sistemov SI-CEV in eDavki.
  • Skrajšanje rokov za fiktivno vročitev – skrajšanje iz 15 dni na 7 dni za prevzem dokumenta.
  • Vročevalec bo naslovniku poskušal neposredno vročiti dokument, če ne bo uspešen, mu bo dokument pustil v hišnem predalčniku z obvestilom, da se šteje, da je bil dokument vročen sedmi dan od poskusa vročitve.
• Ustna obravnava
  • Določeno, da izvajanje ustne obravnave pri organu ali preko videokonference ne pomeni različnih procesnih dejanj, ampak način izvedbe ustne obravnave.
  • O izvedbi ustne obravnave preko videokonference odloči organ, ne gre za pravico stranke, ki pa lahko predlaga izvedbo videokonference.
  • Predlog zakona spreminja oziroma opušča pravilo o obveznem izvajanju ustne obravnave (ustna obravnava se izvede, ko je to potrebno; pred sodišči opustitev ustne obravnave ne bo več bistvena kršitev pravil postopka).
• Dokazovanje
  • Omogoča se uporaba neoverjene tuje javne listine – nima dokazne vrednosti javne listine v RS, ima pa dokazno vrednost, ki jo v postopku ugotavlja in presoja uradna oseba. V primeru dvoma v pristnost tuje javne listine lahko uradna oseba še vedno zahteva overitev.
  • Pričam se omogoča dajanje pisnih izjav. Možnost dajanja pisne izjave priče je pogojena z oceno, da pisna izjava, glede na naravo zadeve, spornega dejanskega stanja ali osebo priče, zadošča za razjasnitev dejanskega stanja.
    • V takem primeru priča mora dati pisno izjavo, nima namreč alternativne možnosti, da bi dala ustno izjavo na zapisnik na ustni obravnavi.
    • Organ lahko pozove tudi stranko, da predloži pisne izjave prič, katerih zaslišanje je predlagala. Če tega ne stori, jo organ ni dolžan zaslišati na obravnavi, razen če stranka izkaže, da izjave ni mogla pridobiti.
    • Dajanje pisne izjave ne pomeni, da organ priče ne more tudi zaslišati, če je to potrebno za ugotovitev ali razjasnitev dejanskega stanja zadeve.
• Informativna odločba
  • Uvaja se možnost informativne odločbe oz. predodločbe, katere osnovni namen je omogočiti stranki, da se seznani z dejanskim stanjem upravne zadeve, ki po presoji organa ustreza materialni resnici.
  • Informativna odločba sama po sebi ne posega v pravni položaj stranke, saj izjava oziroma ugovor dejanskega stanja prepreči ali suspendira nastanek vseh pravnih učinkov.
  • Kolikor stranka ne ugovarja ugotovitvam organa v informativni odločbi, velja, da se z ugotovljenim dejanskim stanjem strinja, zato informativna odločba postane končna odločba v zadevi.
  • Ugovor ni pravno sredstvo. Rok za ugovor je 8 dni (lahko tudi dlje po presoji organa, če gre za zahtevno zadevo).
• Obrazložitev odločbe, napoved pritožbe
  • Omogoča se izdaja odločbe brez obrazložitve. Omogoči se, da stranka, ki se z odločitvijo ne strinja, zahteva, da organ izda odločbo s (polno) obrazložitvijo. Nasprotno, če se z odločitvijo strinja, obrazložitve ne bo zahtevala. V  takih primerih bo organ razbremenjen pisanja obrazložitve in se lahko posveti drugih zadevam.
  • Pravica zahtevati izdajo odločbe z obrazložitvijo z nezavezujočo napovedjo uporabe pravnega sredstva stranki omogoča zavarovanje pravice do pravnega sredstva in/ali sodnega varstva. Pravica je časovno omejena in  sicer jo stranka lahko uveljavlja v roku osmih dni pri organu, ki je odločbo izdal. Pravica ni pogojena s kakršnimikoli razlogi, zadostuje, da se v vlogi jasno izrazi volja.
  • Kolikor stranka ne napove pritožbe, se šteje, da se je pritožbi odpovedala, zato po izteku roka za napoved pritožbe odločba postane dokončna in pravnomočna.
• Rok za izdajo odločbe in molk organa
  • Ocenjuje se, da ureditev, po kateri se rok za izdajo in vročitev odločbe veže na popolnost vloge, ni ustrezna (gre za presojo uradne osebe), zato predlagana sprememba določa začetek teka roka z vložitvijo zahtevka oziroma z začetkom postopka po uradni dolžnosti. Ob tem se iztek roka ne veže na vročitev, kot po veljavnem zakonu, ampak na izdajo odločbe.
    • Rok se sicer ne spreminja, organ bo odločbo moral izdati v roku dveh mesecev oziroma v roku enega meseca, če bo dejansko stanje ugotavljal v skrajšanem ugotovitvenem postopku.
    • Organ bo lahko ta rok s sklepom podaljšal še za dva meseca zaradi zahtevnosti ugotovitvenega postopka ali drugih utemeljenih razlogov.
  • Veljavni zakon je, kljub določanju roka za izdajo odločbe v postopkih po uradni dolžnosti, pritožbo zaradi molka urejal le v predlagalnih postopkih, zato se s spremembo določno uredi tudi pravica do pritožbe v oficielnih postopkih.
• Pravica do pritožbe
  • Organ ne bo vsebinsko obravnaval pritožbe ali drugega pravnega sredstva, če pogoj varovanja osebnih pravic in pravnih koristi ter pravnega interesa za spremembo pravnega položaja ne bo izpolnjen.
• Odpoved pravici do sodnega varstva
  • Stranki se omogoči, da se z odpovedjo pravici do sodnega varstva zoper dokončne odločbe in sklepe omogoči hitrejša pravnomočnost.