Vlada je 23. 12. 2024 je objavila Predlog izhodišč za obdavčitev premoženja in razbremenitev dela, ki predvideva uvedbo davka na stanovanjske nepremičnine. Dokument je v javni razpravi do 25. 1. 2025.
Iz predloga izhodišč izhaja, da so cilji uvedba davka na stanovanjske nepremičnine (DSN) povečanje dostopnosti stanovanj, spodbujanje dolgoročnega oddajanja stanovanj v najem, spodbujanje prijavljanja dohodkov iz oddajanja nepremičnin v najem v dejanski višini ipd.
Predmet obdavčitve so “stanovanjske nepremičnine”, definirane kot stanovanja, stanovanjske hiše, ki imajo v katastru nepremičnin evidentirano stanovanjsko rabo, in zemljišča, ki so bila s prostorskimi akti namenjena za gradnjo (med drugim tudi) stanovanjskih nepremičnin, vendar še niso bila uporabljena za dejansko gradnjo.
Davčno osnovo bi predstavljala posplošena vrednost nepremičnine, ki jo izkazuje Geodetska uprava Republike Slovenije, splošna davčna stopnja bi znašala 1,45 % davčne osnove. Pri tem bi bila davka oproščena prva nepremičnina, v kateri njen lastnik tudi dejansko živi. FURS-u bi se dodelila pravica pridobivati podatke o dejanski porabi vode in elektrike za namen ugotavljanja dejanskega prebivanja na prijavljenem stalnem prebivališču. Davčna ugodnost bi veljala za stanovanjske nepremičnine, ki so v lasti fizičnih oseb in se dolgoročno oddajajo v najem. DSN bi se v tem primeru znižal za 25 % zneska napovedanih najemnin.
Prihodki od DSN bi pripadli državnemu proračunu. To bi pomenilo odstop od ustavnosodne prakse, kjer je Ustavno sodišče glede nepremičninskega davka leta 2014 zapisalo, da gre pri davku na nepremičnine v temelju za občinski davek, kjer bi moral pretežni del zbranih sredstev pripadati občinam (odločba U-I-313/13). Prav tako primerjalnopravna analiza kaže, da so nepremičninski davki v skoraj vseh državah EU prihodek lokalnih oblasti. Predvideno je, da se NUSZ ohrani v obstoječi obliki, medtem ko bi se zaradi sorodnosti ukinil davek od nepremičnega premoženja.
Z DSN zbrana sredstva naj bi se usmerila v razbremenitev dela. To bi pomenilo manjši obseg pobrane dohodnine in s tem manjši obseg sredstev za financiranje izvajanja zakonskih nalog občin.
ZMOS se bo po prejetih stališčih mestnih občin članic vključil v javno razpravo in podal mnenja ter predloge glede uvedbe DSN.