4. 3. 2025 je Državni zbor sprejel novelo ZFO-1, ki prinaša pomembne prilagoditve sistema financiranja občin.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o financiranju občin (ZFO-1E), katerega vsebina se je usklajevala skoraj eno leto, je dostopen na tej povezavi. Končni predlog v določbah, ki se tičejo jedra sistema financiranja občin, odraža dogovor o višini povprečnine za leti 2025 in 2026, ki ga je podpisal tudi ZMOS.
Za mestne občine je poglavitna sprememba uvedba dodatnih sredstev za zmanjševanje objektivnih razlik, ki vplivajo na prihodke občin. Z novelo se bo letno namenilo 1,5 % pobrane celotne dohodnine za naslavljanje razlik, in sicer se bo 75 % teh sredstev namenilo občinam, katerih stroški za izvajanje zakonskih nalog presegajo sredstva primerne porabe, preostanek pa se bo razdelil vsem občinam po ključu, ki že velja za sredstva za uravnoteženost razvoja. Ukrep, zapisan v novem 13.b členu zakona, ki je bil uveden na podlagi dogovora o višini povprečnine in vključen že v ZIPRS2526, tako postaja sistemski oziroma trajen. Ker gre za dodatna sredstva, izven kvote 54 % dohodnine kot vira za financiranje primerne porabe, ta ukrep ne vpliva na splošno financiranje občin po formuli primerne porabe. V letu 2025 bo občinam razdeljenih slabih 48 milijonov evrov dodatnih sredstev, v nadaljevanju pa bo višina sredstev odvisna od višine pobrane dohodnine.
Ključnega pomena je tudi sprememba 12. člena ZFO-1, ki se nanaša na izračun povprečnih stroškov. Po novem se bo pri izračunu upoštevalo triletno povprečje medletne rasti stroškov, s čimer bodo izračunani stroški pomembno višji in predvsem določeni bližje realnim stroškom. Zaradi tega bodo vladna izhodišča za pogajanja o višini povprečnine višja.
Na področju zadolževanja se zvišuje največji obseg možnega zadolževanja občine, in sicer iz 10 na 15 % realiziranih prihodkov občinskega proračuna. Po novem bo omogočeno zadolževanje pri mednarodnih razvojnih bankah, katerih članica je Republika Slovenija (EBRD, EIB, Razvojna banka Sveta Evrope), občine pa bodo lahko izdajale občinske obveznice.
Vse navedene spremembe ZMOS ocenjuje kot pozitivne in jih pozdravlja. Gre za eno večjih prilagoditev sistema financiranja v korist vsem občinam.
Novela uvaja tudi spremembe pri sofinanciranju občin z evidentiranimi romskimi naselji, kjer prejeta sredstva postajajo namenska in bo o njih potrebno letno poročanje državi. Spremenjen je tudi način delitve sredstev, kjer se uvaja formula, pri čemer predlogi občin za spremembe elementov formule v zakonodajnem postopku niso dobili podpore. Poleg tega se spreminja tudi nabor kazalnikov za določanje razvitosti občin, ki nato vpliva na stopnjo sofinanciranja občinskih investicij iz državnega proračuna.