Vlada je 2. 10. 2025 sprejela Program porabe sredstev Podnebnega sklada za leta 2025–2028, ki predvideva 830 milijonov evrov izplačil. Med podprtimi ukrepi je prvič predvideno sofinanciranje prilagajanj regij in lokalnih skupnosti na podnebne spremembe, sicer v skromni vrednosti 6,4 milijona evrov.
Odlok s prilogo je objavljen v Uradnem listu RS, št. 76/25. Največji delež sredstev iz Podnebnega sklada bo namenjen področju trajnostne mobilnosti, in sicer 377 milijonov evrov. Od tega bo za naložbe v infrastrukturo za trajnostno mobilnost namenjenih 39 milijonov evrov, predvsem v širših mestnih območjih, predvideno pa je tudi sofinanciranje projektov izgradnje izvennivojskih prehodov za pešce in kolesarje čez železniške proge, obremenjene ceste ter naravne ovire oziroma pod njimi. 97,5 milijona evrov bo namenjenih brezemijskim vozilom in polnili ter oskrbovalni infrastrukturi za ta vozila. V tem okviru bo možno sofinancirati tudi nakupe brezemisijskih komunalnih vozil in vozil, ki se uporabljajo za izvajanje lokalnih gospodarskih javnih služb.
V okviru ukrepov za prilagajanje podnebnim spremembam, ki bodo skupaj prejeli 46,6 milijona evrov, je prvič določen ukrep prilagajanja regij in lokalnih skupnosti podnebnim spremembam. Za ta namen odlok oziroma program določa 6,4 milijona evrov. Sofinancirana bo izvedba na naravi temelječih rešitev, kot so vzpostavitev nove ali izboljšanje obstoječe zelene in modre infrastrukture, uporaba naprednih tehnologij za zmanjševanje posledic podnebnih sprememb ter izvedba tehnoloških rešitev, na primer sistemov zgodnjega opozarjanja, kartiranja nevarnosti in tveganj ter razvoja storitvenih in procesnih aplikacij. Podprti bodo tudi ukrepi za krepitev zmogljivosti in dejavnosti ozaveščanja. V tem delu bodo podprte občine in regije, ki so vključene v EU misijo Prilagajanja podnebnim spremembam.
Za mesta, vključena v EU misijo 100 podnebno nevtralnih in pametnih mest do 2030, tj. za Kranj, Ljubljano in Velenje, bodo podprti inovativni ukrepi za blaženje in prilagajanje podnebnim spremembam, ki so navedeni v podnebnih pogodbah. Podprte bodo naložbe v pilotne oziroma demo projekte z namenom preverjanja njihove izvedljivosti in ustreznosti za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov. Ti ukrepi bodo določeni na podlagi sporazuma med posamezno mestno občino in MOPE.
110 milijonov evrov se namenja skoraj nič energijskim in brezemisijskim stavbam, 95 milijonov evrov za pa projekte OVE, v večini (80,8 milijona evrov) za ukrep spodbujanja večje avtonomije pri energetski oskrbi stavb in zamenjavi starih kurilnih naprav. Za razogljičenje gospodarstva se načrtuje 121 milijonov evrov. Za digitalno podporo podnebnemu prehodu, kjer so upravičenci državni organi, bo namenjeno 14 milijonov evrov.