16. 10. 2025 je v Kranju potekala Urbana konferenca, ki sta jo soorganizirala Ministrstvo za naravne vire in prostor ter Združenje mestnih občin Slovenije ob sodelovanju Mestne občine Kranj kot gostiteljice. Številna predavanja, nagovori odločevalcev in okrogla miza so bili usmerjeni v vprašanje prilagajanj naselij na podnebne spremembe.
Vse pogostejši podnebni ekstremi postajajo nova realnost, na katero se moramo kot družba sistemsko pripraviti, so se strinjali predstavniki ministrstev ter ugledni strokovnjaki z različnih uradov, agencij, inštitutov, fakultet in Evropske komisije na letošnji Urbani konferenci. Sodelujoči so izpostavili pomen sodelovanja med državo, občinami, stroko in prebivalci pri iskanju rešitev za mesta prihodnosti, ki bodo odporna, pravična in povezana.
Konference so se poleg predavateljev udeležili minister za naravne vire in prostor Jože Novak, generalna direktorica Direktorata za prostor in graditev dr. Nataša Bratina in župan Mestne občine Kranj Matjaž Rakovec. Podnebne spremembe vse pogosteje povzročajo vročinske valove, neurja in poplave, pri čemer so mesta posebej izpostavljena.
»Mesta so še posebej ranljiva. Gostota prebivalstva, beton, neprepustne površine, pomanjkanje zelenih površin in zastarela infrastruktura ustvarjajo okolja, ki toploto zadržujejo, ne pa odvajajo. Dogodki iz leta 2023 so nas spomnili, kako krhka je naša varnost – poplave in plazovi so prizadeli dve tretjini države, ljudem pa odnesli ceste, domove in občutek varnosti. A hkrati so pokazali nekaj drugega: da solidarnost, strokovnost in premišljeno načrtovanje lahko prinesejo spremembe,« je poudaril minister za naravne vire in prostor Jože Novak ter opozoril, da časa za ne ukrepanje ni več.
Župan Rakovec je poudaril, da je prilagajanje naših življenj na podnebne spremembe ena najpomembnejših tem sodobnega časa. “Vse pogostejši vremenski ekstremi – vročinski valovi, poplave, neurja, nas opominjajo, da je prihodnost mest odvisna od naše sposobnosti sodelovanja, načrtovanja in pravočasnega ukrepanja. Tisto, kar se je še pred desetletjem zdelo oddaljena grožnja, danes neposredno vpliva na kakovost življenja naših občank in občanov“. Kranj kot eno izmed izbranih mest v okviru EU Misije za podnebno nevtralna in pamenta mesta pospešeno vlaga v zelene površine, modre rešitve za zadrževanje vode, v trajnostno mobilnost in energetsko učinkovitost.
Generalna direktorica Direktorata za prostor in graditev dr. Nataša Bratina je izpostavila medresorsko in interdisciplinarno povezovanje pri snovanju ukrepov prilagajanj v mestih. Mesta je potrebno narediti odporna, odprte površine pa več-funkcionalne, da s tem izboljšamo njihovo rabo in hkrati kakovost bivanja. Pri tem igrajo ključno vlogo zelena in modra infrastruktura, trajnostno urbanistično in arhitekturno načrtovanje, inženirski ukrepi, nenazadnje pa tudi ukrepi naših prednikov, ki so morda že šli v pozabo, lahko pa prispevajo k zmanjševanju tveganj.
Navedla je, da je Direktorat za prostor in graditev na MNVP dejaven v pripravi različnih nalog in ukrepov, ki bodo ključni za uspešno prilagajanje naših naselij na podnebne spremembe. Med njimi so pomembni projekti, kot so: Prilagajanje naselij na podnebne spremembe, Ocena podnebne ranljivosti za mesta in druga urbana naselja, Krepitev upravljanja in vzdrževanja zelenih površin in mestnih sistemov in Priprava Načrta za obnovo narave v mestih.
Prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj je poudarila nujnost prilagajanja mest na podnebje, kot tudi sprejetja ukrepov blaženja (saj gre za zaščito življenj in zdravja prebivalcev), ohranjanja infrastrukture in ekonomije, preprečevanja migracij in socialne neenakosti ter nenazadnje usklajevanja z zakonodajo in trajnostnimi cilji. Integracija zelene infrastrukture, pametnega načrtovanja, učinkovitega upravljanja vode ter vključevanja skupnosti so ključni stebri uspešne prilagoditve in blaženja vplivov. Mag. Mojca Dolinar, direktorica Urada za meteorologijo, hidrologijo, oceanografijo, Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, ARSO je predstavila trend podnebnih sprememb v prihodnosti. V Sloveniji je v zadnjih 40-ih letih temperatura narasla že za 2,5 °C. Vročinski valovi so bolj pogosti in daljši. Rast temperature v prihodnjih desetletjih je odvisna izpustov toplogrednih plinov, vsekakor pa bo še naraščala: od 1 do 6 °C. Manj imamo poletnih padavin, več je padavin pozimi, pri tem vedno manj snega, kar bo povečalo tveganje za zimske poplave. V poletnem času pa narašča nevarnost suše. V obalnih mestih se bo zaradi dviga morske gladine tveganje za poplavljanje morja do sredine stoletja povečalo za en velikostni razred – stoletni dogodki bodo postali desetletni dogodki.
V nadaljevanju so vpliv in problematiko podnebnih sprememb na naselja ter iskanje poti do odpornejšega okolja obravnavali Žiga Malek in dr. Mojca Golobič z Biotehnične fakultete, Aleksandra Ažman in mag. Špela Planinšek, Skupna služba varstva okolja MO Kranj, dr. Petra Vertelj Nared z LUZ in dr. Maja Simoneti z IPOP, Barbara Mušič z Urbanističnega inštituta Republike Slovenije.
Sledil je sklop o povezavi evropske kohezijske politike in ukrepov za boljše prilagajanje naselij na podnebne spremembe, kjer so nastopili Martina Repnik, predstavnica Evropske komisije (DG Regio), mag. Mojca Aljančič, direktorica Direktorata za kohezijo na Ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj, Miran Košpenda, sekretar Združenja mestnih občin Slovenije ter dr. Jernej Červek, MNVP, ki pojasnil, da Ministrstvo za naravne vire in prostor v okviru Programa evropske kohezijske politike 2021–2027 izvaja ukrepe za izboljšanje zelene infrastrukture v mestih, ki se financirajo preko mehanizmov celostnega teritorialnega razvoja (CTN) in dogovorov za razvoj regij (DRR). Zelena infrastruktura v urbanih območjih pomembno prispeva k izboljšanju kakovosti življenja in okolja.
S strani ZMOS so bile predstavljene aktivnosti tematskega partnerstva za ozelenitev mest v okviru Urbane agende EU. Oblikovana so bila priporočila za izboljšanje financiranja zelene infrastrukture, ki vključujejo uvedbo predplačil mestom, določitev dolgoročnega stroška vzdrževanja kot upravičenega stroška, financiranje zelene infrastrukture iz sredstev Podnebnega sklada, uporabo inovativnih finančnih mehanizmov ipd. V nadaljevanju je bil predstavljen razmislek o potrebah mest v prihodnji finančni perspektivi, kjer je nujno ohraniti mehanizme oziroma teritorialne pristope, kot je CTN, ki omogočajo usklajevanje kompleksnejših projektov, ki pa imajo zato večji učinek.
Urbana konferenca se je sklenila z okroglo mizo, na kateri so sodelovali dr. Nataša Bratina, dr. Maja Simoneti, Dejan Crnek, dr. Igor Bizjak, mag. Saša Heath – Drugovič, Mojca Aljančič in Matjaž Rakovec. V konstruktivni razpravi so udeleženci predstavili svoja videnja prihodnosti mest v času podnebnih sprememb, se ozrli na predavanja strokovnjakov ter poudarili pomen zavedanja sprememb in nujnost takojšnjega sistemskega odziva nanje. Izpostavili so pomen sodelovanja in projektnega pristopa, ki ga zahtevajo izzivi podnebnih sprememb, ter potrebo po sledenju smernicam Evropske komisije pri razporejanju in črpanju finančnih sredstev. Strinjali so se, da je Urbana konferenca dragocena platforma za izmenjavo znanj, izkušenj in dobrih praks ter spodbujanje interdisciplinarnega sodelovanja med ministrstvi, občinami, stroko in drugimi deležniki.
Ekstremne temperaturne razlike, poplave, suše, vročinski valovi in neurja nas vsak dan opominjajo, da moramo upravljanje z vodo in prostorom postaviti v samo središče prostorskega in razvojnega načrtovanja. Sklepne besede uspešnega dogodka so bile: sodelovanje, interdisciplinarnost, zeleno, odločno, povezano in ambiciozno, ukrepanje konkretno zdaj. Primeri dobre prakse iz Slovenije so zgled za več nadaljnjih dejanj in izvedb za odporna mesta.
Naslednja dogodka na temo prilagajanje naselij na podnebne spremembe bosta 9. decembra 2025 – na enem izmed rednih dogodkov POGOVORI STROKE, ki jih organizira Direktorat za prostor in graditev, in javna predstavitev zaključkov naloge Prilagajanje mest in naselij na podnebne spremembe (Urbanistični inštitut, s fakultetami Univerze v Ljubljani in eksperti z interdisciplinarnih področij) marec 2026.
