V torek, 11. novembra 2025, je v prostorih Cukrarne v Ljubljani potekal strokovni dogodek z naslovom Zgoščevanje naselij, ki so ga skupaj organizirali Ministrstvo za naravne vire in prostor (MNVP), Urbanistični inštitut Republike Slovenije (UIRS) ter Združenje mestnih občin Slovenije (ZMOS). Dogodek je združil predstavnike prostorskega načrtovanja, lokalnih skupnosti, raziskovalnih ustanov in državne uprave. Namen srečanja je bil spodbuditi razpravo o potrebah in sodobnih pristopih k zgoščevanju mest in naselij ter iskati ravnotežje med učinkovito rabo prostora, ohranjanjem identitete mest in kakovostjo bivanja.
Uvodni del dogodka so odprli Damijan Uranker, namestnik generalne direktorice Direktorata za prostor in graditev na Ministrstvu za naravne vire in prostor, ki je izpostavil pomen združevanja prostorskega in okoljskega vidika pri načrtovanju urbanih območij. Poudaril je, da je prihodnost mest v sistemskem povezovanju zelene infrastrukture z urbanim razvojem, kjer so zelene površine, modri koridorji in kakovostno načrtovane javne površine enakovredni del prostorskih rešitev. Prof. Janez Koželj, predstavnik Združenja mestnih občin Slovenije (ZMOS), je izpostavil vprašanje: »Ali so strnjena mesta res trajnostna ali lahko njihova pregretost in pomanjkanje zelenih površin povzročata nove okoljske izzive?«. Profesor Koželj Koželj je opozoril, da širjenje mest na kmetijska in gozdna zemljišča ni sprejemljivo in da morajo biti zelene in vodoprepustne površine enakomerno razporejene po mestih, sicer ne morejo opravljati svojih funkcij. Po njegovih besedah mora biti mesto dovolj gosto, da je živo, in dovolj zeleno, da je zdravo. Izr. prof. dr. Matej Nikšič iz Urbanističnega inštituta Republike Slovenije (UIRS) je predstavil raziskovalni in analitični okvir projekta o zgoščevanju mest, ki ga Urbanistični inštitut RS izvaja v sodelovanju z ZMOS in drugimi partnerji. Dr. Nikšič je opozoril na potrebo po usklajevanju državne regulative, saj se pri izvajanju prostorskih politik pojavljajo odstopanja med načrti in realnimi možnostmi izvedbe.
V strokovnem delu dogodka so sledile predstavitve različnih pristopov in raziskav s področja urbanega razvoja. Izr. prof. dr. Ilka Čerpes z ljubljanske Fakultete za arhitekturo je predstavila razmišljanja o tem, kako lahko mesta zgoščujemo, ne da bi pri tem izgubila svojo prostorsko in kulturno identiteto. Dr. Barbara Goličnik Marušić z Urbanističnega inštituta RS je v svojem prispevku izpostavila pomen zelenih površin in naravnih elementov kot ključnih dejavnikov pri oblikovanju odpornih in trajnostnih mest. Izr. prof. dr. Matej Nikšič (UIRS) in Alenka Pograjc (ZMOS) sta predstavila rezultate raziskave o novih pristopih k zgoščevanju in vplivu teh procesov na bivanjsko kakovost, pri čemer sta analizirala stališča strokovne javnosti in občin.
V drugem delu dogodka so udeleženci sodelovali na treh delavnicah, kjer so obravnavali aktualne izzive zgoščevanja mest. Razprave so se osredotočile na pomen znanja in izobraževanja pri razumevanju urbane gostote, na iskanje ravnovesja med finančnimi mehanizmi in prostorskim razvojem ter na vprašanje, kako lahko zakonodaja spodbuja inovativne pristope v prostorskem načrtovanju. Delavnice so omogočile izmenjavo izkušenj med občinami, načrtovalci in raziskovalci ter osvetlile kompleksnost odločanja pri prenovi urbanih območij. Delavnice so se zaključile s premislekom o pojmu “teror prava” in “teror bližine”, opozorilom, da lahko pretirana regulacija in formalizem onemogočita ustvarjalnost ter dejansko kakovost bivanja.
Zaključek dogodka je zaznamovala okrogla miza, na kateri so sodelovali izr. prof. dr. Ilka Čerpes s Fakultete za arhitekturo, dr. Barbara Goličnik Marušić z Urbanističnega inštituta RS, doc. dr. Janez P. Grom s Fakultete za arhitekturo, izr. prof. dr. Matej Nikšič z UIRS, predstavnik Ministrstva za naravne vire in prostor ter Nika Rovšek iz Mestne občine Kranj kot predstavnica ZMOS. Razpravo je moderiral Ivan Stanič z Ministrstva za naravne vire in prostor. Govorci so izpostavili potrebo po večji usklajenosti med državnimi in lokalnimi politikami prostorskega razvoja ter po vključevanju prebivalcev v procese odločanja. Strinjali so se, da je zgoščevanje naselij eden ključnih izzivov prihodnosti, ki zahteva sodelovanje vseh deležnikov in dolgoročno vizijo razvoja slovenskih mest.
Dogodek v Cukrarni je pokazal, da zgoščevanje naselij ni zgolj tehnično ali prostorsko vprašanje, temveč predvsem proces, ki povezuje stroko, politiko in skupnost v prizadevanju za trajnostno, vključujočo in kakovostno prihodnost slovenskega prostora.