V organizaciji ZMOS in MNVP je v četrtek, 15. januarja 2026, v Ljubljani, v hotelu Mons potekal strokovni posvet posvečen zeleni infrastrukturi, zelenim sistemom ter izzivom urbane gostote in zgoščanja naselij. Dogodek je združil predstavnike državnih institucij, lokalnih skupnosti ter strokovnjake s področja prostorskega načrtovanja, arhitekture in urbanizma.
Posvet se je začel s pozdravnimi nagovori Damijana Urankerja, namestnika generalne direktorice Direktorata za prostor in graditev ter Matije Kovača, župana Mestne občine Celje. Župan je v uvodnem nagovoru predstavil strateške usmeritve zelene infrastrukture Mestne občine Celje ter izpostavil ključni pomen celostnega in trajnostnega načrtovanja urbanega prostora. Podrobneje je predstavil tudi konkretne projekte občine ter poudaril sistematičen pristop k urejanju prostora, ki temelji na aktivnem vključevanju javnosti in sodelovanju z lokalno skupnostjo.
V nadaljevanju je dr. Barbara Kostanjšek iz podjetja Acer Novo mesto d.o.o. predstavila pomen zelenih sistemov kot ključnega elementa kakovostnega in odpornega bivalnega okolja. V svojem prispevku je poudarila, da je pri razvoju zelenega sistema nujno upoštevativse tri njegove vidike, morfološki, ekosistemski in socialni. Ob tem je izpostavila potrebo po zagotavljanju njihovega celostnega uresničevanja, strateškem in izvedbenem načrtovanju zelenega sistema ter vključevanju upravljavcev in zainteresirane javnosti v proces načrtovanja, pri čemer ima pomembno vlogo tudi ozaveščanje. Le na ta način je mogoče postaviti realne in strokovno podprte okvire za uspešno kandidiranje na razpisih. O vlogi države in aktualnih usmeritvah na področju urejanja prostora je spregovoril dr. Jernej Červek z Ministrstva za naravne vire in prostor.
Strokovni del dogodka je bil namenjen vprašanjem urbane gostote in zgoščevanja naselij. Doc. dr. Janez P. Grom in doc. dr. Tomaž Berčič z Univerze v Ljubljani, Fakultete za arhitekturo, sta osvetlila arhitekturne in prostorske vidike urbane gostote. Poudarila sta, da je urbana gostota lahko pomemben vzvod za reševanje ključnih izzivov sodobnih mest, kot so zagotavljanje dostopnih stanovanj, povečanje podnebne odpornosti ter razvoj učinkovite in trajnostne mobilnosti. Ob tem sta opozorila, da razvoj novih prostorskih struktur na neki način prehiteva prostorsko načrtovanje, ki se tako rekoč “za nazaj” prilagaja novim prostorskim resničnostim.
Prof. dr. Alenka Fikfak in izr. prof. dr. Ilka Čerpes z Urbanističnega inštituta RS pa sta predstavili izzive ter priložnosti zgoščevanja naselij v kontekstu trajnostnega prostorskega razvoja. Dr. Fikfak je poudarila, da je prav visoka gostota v kombinaciji z mešano rabo prostora ključna za oblikovanje živahnih, varnih in družbeno kohezivnih mest. Ob tem pa je opozorila, da nas negativni pojavi, kot so pomanjkanje zelenih površin, omejena dostopnost do nekaterih storitev, povečan promet ter izkušnje pandemije COVID-19 v gosto poseljenih mestih, opozarjajo na nesorazmerje med pozidanim in odprtim prostorom ter na pod-dimenzioniranost prostorov, kjer prihaja do gneče. Ti izzivi po njenem mnenju nakazujejo tudi na zviševanje prostorskih standardov, zlasti z vidika dimenzije socialne distance.
Dogodek se je zaključil s panelno razpravo, v kateri so sodelovali Katja Martinčič iz Mestne občine Celje, mag. Katarina Konda iz Mestne občine Ljubljana, Izidor Jerala iz Mestne občine Novo mesto, dr. Barbara Kostanjšek iz podjetja Acer Novo mesto d.o.o., doc. dr. Janez P. Grom ter izr. prof. dr. Ilka Čerpes in prof. dr. Alenka Fikfak kot predstavnici Urbanističnega inštituta RS.
Izidor Jerala je ob tem opozoril na konkretne izzive urbanizma: »V resnici nam v urbanizmu pogosto zgoščajo dogajanja, ki nimajo neposredne povezave z nami in prostorskimi akti. Najhujši primer je vinjetni sistem na avtocestah. Opozoril bi tudi rad na podatek, ki ga urbanisti potrebujemo za dobro načrtovanje, in to je, da geolociramo delovna mesta, saj nam to omogoča videti, kje se prostor prazni, in temu ustrezno prilagoditi zgoščevanje.«
Katja Martinčič je povedala: »Zakaj taka averzija prebivalstva do zgoščanja in zakaj si ljudje, ko rečemo zgoščevanje takoj predstavljajo neokusne stolpnice, čeprav je zgoščevanje možno z neko vmesno varianto. Jaz mislim, da zato, ker so ljudje bili priča takšnim dogodkom v preteklosti, ki so ustvarili negativen odnos.«
Doc. dr. Janez P. Grom je povedal: Mi v tem trenutku ne vemo, česa ne vemo in kaj bo vplivalo na to, kar ustvarjamo in se zgradi 20 let postfestum. Zato je mogoče rešitev v tem, da se skrajša ta rok, ko se pride od neke ideje do učinka, in da smo bistveno bolj reaktivni.
Mag. Katarina Konda iz Mestne občine Ljubljana je v razpravi opozorila, da se moramo pri zgoščevanju mesta vprašati tudi o namenu in ciljni velikosti prebivalstva, saj to bistveno vpliva na način in tip zgoščanja. Ob tem je navedla, da nekatere študije (npr. Jan Gehl) opozarjajo na možne negativne sociološke učinke bivanja v visokih stolpnicah, kar je eden od dejavnikov, ki jih je smiselno upoštevati pri prostorskem načrtovanju. To pa ne pomeni zavračanja stolpnic kot takih, temveč poudarek na premišljenem in kontekstualnem pristopu k zgoščevanju.
Dogodek se je zaključil z enotnim sporočilom udeležencev, da je obravnavana tematika izjemno kompleksna in zahteva nadaljnjo strokovno obravnavo ter sistematično pozornost v prihodnje. Soglasno so poudarili, da so tovrstni posveti ključni za izmenjavo dobrih praks, usklajevanje pristopov med lokalnimi skupnostmi in državnimi institucijami ter za razvoj trajnostno naravnanih, vključujočih in kakovostnih urbanih prostorov.
Dogodek je bil organiziran v sklopu izvajanja projekta “Active Cities – Green Cities”.
Predstavitve so dostopne TUKAJ.